IZVOR DEDNEGA PRAVA

Question 1

Dedno pravo in lastninska pravica

Answer 1

Dedno pravo je klasični del CP. Fenomen CP je lastninska pravica. Dedno pravo je z lastninsko pravico zelo tesno povezano. Tako sta tudi v URS pojma navedena skupaj: 33 URS - pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Zaščiten je prehod lastninske pravice ob smrti nosilca na njegove pravne naslednike.

Question 2

Dedno pravo in družbeno-politična ureditev

Answer 2

Dedno pravo je povezano z vsakokratno družbeno-politično ureditvijo, katere temelj je lastninska pravica. Vse spremembe družbene ureditve so morale zajemati ta elementaren koncept družbe, tj. odnos do lastnine. V komunizmu je bila lastnina DRŽAVNA, v socializmu je bila lastnina DRUŽBENA, v kapitalizmu pa je lastnina ZASEBNA. Spremembe družbene ureditve so se odražale tudi na dednopravnem področju.

Question 3

Dedno pravo - definicija

Answer 3

Dedno pravo je pravna panoga, katere predmet je vprašanje, kako se prenese premoženje iz umrle osebe na njene pravne naslednike. Poznamo:
1. Zakonito dedovanje
2. Oporočno dedovanje

Question 4

Dedovanje na podlagi zakona (zakonito dedovanje)

Answer 4

Zakonito dedovanje nastopi, ko zapustnik ni napisal oporoke (strogo obličen pravni akt). Tako zakon določa, kako se bo zapuščina delila med zapustnikove bližnje sorodnike - zakon določa, kaj je DOMNEVNA VOLJA ZAPUSTNIKA. Primerjalnopravno so ureditve različne, skupno pa jim je, da se vse premoženje zapusti bližnjim sorodnikom.

Question 5

Trend pri zakonitem dedovanju

Answer 5

Povečuje se horizontalna zaščita dedičev (zakonca) napram vertikalni (predniki in potomci), kar je veljalo včasih. Vedno bolj se privilegira dedni delež partnerja / zakonca umrle osebe, saj je prevladalo prepričanje, da ob smrti osebe ne ostanejo nepreskrbljeni otroci, temveč preživeli zakonec, ki je prav tako starejša oseba in lahko prej pristane v eksistencialni krizi kakor otroci (manjša pokojnina, odvisnost od preživljanja umrle osebe, skupaj ustvarjena zapuščina v ZZ)

Question 6

Kakšni so dedni deleži v slovenski ureditvi pri zakonitem dedovanju?

Answer 6

Dedni deleži zakonca in otrok so ENAKI! Zakonec pri nas NIMA posebne pravice do družinskega doma, tj. da ne izgubi prebivališča. S tem slovensko pravo NE sledi razvojnim trendom.

Question 7

Oporočno dedovanje

Answer 7

Zapustnik je napisal oporoko (strogo obličen pravni akt). V praksi prevladuje, ko je oporočitelj bolj premožen, ima bolj izdelane želje, komu želi kaj zapustiti, ima izrecno željo zapustiti premoženje nekomu drugemu namesto zakonitemu dediču (npr. karitativni ustanovi). *karitativen = dobrodelen

Question 8

Zgodovinski poskus ukinitve dedovanja

Answer 8

Dedno pravo je bilo včasih napačno poimenovano kot sredstvo za uveljavljanje neenakopravnosti v družbi, saj dediči pridobijo določeno premoženje neodplačno. Takšna pridobitev premoženja brez dela je bila v nasprotju z ideologijo komunizma, socializma. Izhajajoč iz te miselnosti so v bivši Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji leta 2018 sprejeli dekret o odpravi dedovanja. To je bil edini realni poskus ukinitve dedovanja v zgodovini. Ta ukrep je trajal 4 leta, od 1918-1922. Takrat so ga ukinili in znova vzpostavili zasebno dedovanje.

Ta miselnost je bila napačna; dedno pravo premoženjskih odnosov ne ustvarja na novo, ne generira družbene neenakosti. Pomeni le prenos obstoječih pravnih razmerij z umrle osebe na pravne naslednike (dediče, volilojemnike). Tako je dedno pravo le instrument prenosa in ohranjanja družbeno-lastninskih odnosov.

Question 9

3 razlogi za ukinitev dekreta

Answer 9

1.) Že prej so spremenili lastniško-družbeni sistem: pomembno premoženje ni več pripadalo posameznikom, temveč je postalo državna last. Tako to premoženje ni bilo predmet dedovanja.
2.) Ljudje so še vedno ohranili osebno premoženje: kakšno premičnino manjše vrednosti. Država pa od teh osebnih predmetov (gospodinjski predmeti, obleke itd.) ni imelo nobene koristi.
3.) Nemotiviranost delavcev: nemotivirani delavci ne bodo proizvajali, družba tako stagnira in celo nazaduje. Ukinitev delovnega prava povzroči miselnost, da se ne splača delati, da je trud brezploden.

Question 10

Dedovanje v biološkem in družbenem pomenu

Answer 10

1.) Dedovanje v biološkem pomenu: dedovanje genskega zapisa.

2.) Dedovanje v družbenem, socialnem pomenu: prenos jezika, kulture, običajev ipd.

Question 11

Začetek dednega prava, nastanek potrebe po dednem pravu

Answer 11

V času skupne (plemenske, rodbinske) lastnine plemena niso potrebovala dednopravnih pravil, saj so znotraj skupnosti premoženjske pravice gladko prehajale iz roda v rod. S pojavom zasebne lastnine pa je nastala potreba po dednem pravu. Ko se je v praskupnosti plemenski poglavar odločil, da si bo prisvojil neko stvar (npr. orožje) za svojo in je ne bo delil z drugimi, se je pojavilo vprašanje, komu bo zapustil to stvar. Začetek dednega prava = pojav zasebne lastnine.

Question 12

Kaj bi se zgodilo, če ne bi imeli dednega prava?

Answer 12

Brez dednopravnih pravil bi prevladalo pravilo močnejšega. Ob smrti vsakega človeka bi se vzpostavila anarhija v borbi za njegovo premoženje. Premoženjske pravice bi bile na voljo za okupacijo močnejšega. To bi za družbo predstavljalo preveliko zmedo, kaos, nevarnost. Tudi gospodarski razvoj bi potekal bistveno drugače, če ne bi imeli urejenega dedovanja.

Question 13

Ali se vsa pravna razmerja lahko dedujejo?

Answer 13

Nekaterih razmerij ne moremo dedovati. Primeri:
- roditeljska pravica
- zakonska zveza
- osebna služnost
- predkupna pravica

Question 14

3 koncepcije dednega prava, teorije o pravni naravi dedovanja

Answer 14

1.) PERSONALISTIČNA KONCEPCIJA
+ modificirana personalistična koncepcija
2.) PREMOŽENJSKA TEORIJA
3.) DRUŽBENA TEORIJA

Question 15

PERSONALISTIČNA KONCEPCIJA

Answer 15

Po smrti zapustnika se njegova osebnost nadaljuje v osebnosti dediča. Dedovanje je nadaljevanje zapustnikove osebnosti. Eksistenca zapustnika se nadaljuje z eksistenco dediča.

Question 16

Na kaj se je personalistična koncepcija navezovala?

Answer 16

Personalistična koncepcija temelji na rimskopravnem konceptu premoženja.
Dejstvo, da premoženje nekomu pripada, je posledica tega, da pravice in obveznosti združuje on sam kot osebnost v celoto, ki ji rečemo premoženje. Ko posameznik umre, ni več subjekta, ki povezuje pravice in obveznosti v pojem premoženja. Ker pa premoženje ne razpade in ne preneha, temveč preide na dediča, dedič nadaljuje zapustnikovo osebnost.

Question 17

Rimskopravna koncepcija premoženja

Answer 17

Premoženje = zbir vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo posamezniku.

Subjekt je tisti, ki povezuje te pravice in obveznosti v celoto, tj. v premoženje.

Question 18

Kritike personalistične teorije

Answer 18

Noben dedič ne nadaljuje osebe zapustnika. V pravnem smislu ta teorija danes ni sprejemljiva, ker če bi bilo res, da dedič nadaljuje zapustnikovo osebnost, bi dejansko vstopil v vsa pravna razmerja, v katera je vstopal zapustnik.

Question 19

MODIFICIRANA PERSONALISTIČNA TEORIJA

Answer 19

Dedič nadaljuje (zgolj) premoženjski vidik zapustnikove osebnosti.

Question 20

Kritike modificirane personalistične teorije

Answer 20

Dedič NE nadaljuje premoženjsko sfero v celoti.
- določene premoženjske pravice so strogo osebne narave in se ne dedujejo (osebna služnost, predkupna pravica)
- dedič izjemoma deduje tudi določene osebne, nepremoženjske pravice zapustnika (moralna avtorska pravica, legitimacija za tožbo za izpodbijanje očetovstva).

Question 21

Glavna kritika personalistične teorije (tudi modificirane)

Answer 21

Celoten koncept personalistične teorije ni potreben. Po smrti zapustnika ni potrebno vzpostavljati nadaljevanja osebnosti, ker pripadajo vse pravice in obveznosti, ki se dedujejo, sklopu zapuščine.

Question 22

Opredelitev zapuščine

Answer 22

Zapuščina = kar nekdo zapusti za čas, ko bo umrl in se bo lahko skladno z dednopravnimi pravili dedovalo. gre za zbir, ki veže skupaj pravice in obveznosti, ki bodo prešle na dediče.

Question 23

PREMOŽENJSKA KONCEPCIJA

Answer 23

Dedovanje ni nič drugega kot pridobivanje zapuščine (zapustnikovega premoženja). Ne gre za nadaljevanje zapustnikove osebnosti. Prenaša se zgolj premoženje.

Question 24

Kritika premoženjske koncepcije

Answer 24

Je bolj sprejemljiva kot personalistična koncepcija, a je tudi deležna kritik.
- Ob dedovanju nastanejo tudi nove obveznosti: npr. dedič ima obveznost, da obeleži smrt posameznika običajem primerno.
- Za dediča lahko nastanejo tudi nove pravice in obveznosti, npr. nalog (modus) dediču.

Question 25

Germanska (moderna) definicija premoženja

Answer 25

Premoženje = zbir vseh premoženjskih pravic, ki pripadajo posamezniku.

Question 26

Kritike germanske definicije premoženja

Answer 26

• Ne pridobiva se samo pravic, ampak tudi obveznosti. Dediči odgovarjajo za zapustnikove obveznosti le do višine podedovanega premoženja.
• Germanska teorija ne ureja prehoda nepremoženjskih pravic.
• Obveznost dediča ni nujno premoženjska (npr. stroški pogreba, izvajanje naloga (modusa)).

Question 27

DRUŽBENA KONCEPCIJA

Answer 27

Dedovanje je sredstvo, s katerim premostimo težave, ki nastanejo, ker je zapustnik umrl. Ta koncepcija se ne osredotoča na vidik zapustnika ali vidik dediča (kaj se prenese), temveč se sprašuje o tem, kaj pomeni dedovanje z vidika celotnega pravnega reda. Za pravni red, državo, družbo je pomembno, da se dedovanje ustrezno uredi.

Dedovanje načeloma poznamo kot univerzalno sukcesijo (podeduje se, kar je le mogoče), ampak kaj se bo dedovalo, česa se ne bo dedovalo, na kakšen način se bo dedovalo, v kolikšnem deležu itd., določa vsakokratni zakonodajalec, pravni red. Zapustnik ima svobodno voljo pri testiranju, a spet znotraj okvirjev, ki jih dopušča zakon (npr. zahteva po obličnosti oporoke).

Dedovanje je temeljno družbeno vprašanje. Ima družbeno (socialno) funkcijo. Z dedovanjem varujemo interese družbe kot celote. Preprečuje anarhijo, spore na tem področju.

Danes je ta teorija najbolj sprejeta, uveljavljena.

Question 28

Kaj izhaja iz družbene koncepcije?

Answer 28

Iz družbene koncepcije logično izhaja dejstvo, da se ureditve dednega prava razlikujejo, saj so sistemi razvojno različni. Dednopravno področje je zelo nacionalno, kulturno, zgodovinsko obarvano. V mednarodnem pravnem kontekstu ni unifikacije.

Question 29

Sodobna definicija dednega prava

Answer 29

Dedno pravo = zbir tistih pravnih pravil, ki govorijo o prehodu zapustnikovega premoženja na njegove pravne naslednike (dediče, volilojemnike).

Question 30

Kakšne interese je potrebno upoštevati pri urejanju dedovanja?

Answer 30

1.) Interese, voljo zapustnika: izkazuje se zlasti pri oporočnem dedovanju. Je le dednopravni izraz klasične avtonomije volje, ki obstaja v civilnem pravu. Kaže se skozi svobodo testiranja (svobodo oporočnega odločanja).

2.) Legitimne interese zapustnikovih bližnjih oseb: izraz tega je nujni delež. Npr. v Angliji pa ne poznajo nujnega deleža, poznajo pa obveznost finančne preskrbe.

3. ) Interese družbe: npr. danes je aktualno vprašanje, ali bi se morala vračati socialna pomoč, ki je zapustnik prejemal. Bi šlo v tem primeru za socialno pomoč ali za socialno posojilo?

Question 31

3 dedni redi (SLO)

Answer 31

1. dedni red: potomci, zakonec / zunajzakonski partner
2. dedni red:
   starši in njihovi potomci (bratje, sestre)
3. dedni red:
   stari starši in njihovi potomci (tete, strici)

Question 32

Kaj pa, če ni niti tako oddaljenih sorodnikov kot so stari starši in njihovi potomci?

Answer 32

Če ni sorodnikov niti iz 3. dednega reda, pride do ZAPUŠČINE BREZ DEDIČA. Premoženje pridobi država / občina. Država pa ne deduje, temveč pridobi zapuščino brez dediča na podlagi posebnega sklepa, ki ni sklep o dedovanju, temveč sklep o umiku premoženja zapustnika v sfero državnega premoženja. Zapuščinsko sodišče bo v takem primeru sprejelo poseben sklep in premoženje predalo državi. Gre za kaducitetno premoženje.

Question 33

Ali lahko pravna oseba deduje?

Answer 33

Da, lahko. Pravna oseba je lahko dedič, vendar vedno le oporočni dedič!