Kakovost drog Flashcards

1
Q

Kaj vpliva na kakovost drog?

A
  1. pridobivanje
  2. nabiranje
  3. sušenje
  4. drobljenje
  5. rezanje
  6. shranjevanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj omogoča pridelovanje

A

Omogoča predvidljivo količino in kakovost surovine ter

sledljivost surovine, od semena do pridelka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je najpomembnejše merilo?

A

Vsebnost zdravilne učinkovine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj vpliva na vsebnost zdravilne učinkovine v drogi?

A
Vrsta
Sorta rastline
Kraj gojenja
Čas setve
Način setve
Gostota setve
Oskrba rastlin med rastjo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj pridobivamo s selekcijo?

A

Rastline z zelo veliko vsebnostjo zdravilne učinkovine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej lasnosti tal, ki vplivajo na kakovost in količino drog

A
Zbitost
pH zemlje
zračne razmere
količina sonca
onesnaževanje s težkimi kovinami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši setev

A

Pomembno je določiti najprimernejši čas in s tem zagotoviti ugodne razmere med rastjo.
Najprimernejši čas sejanja je lahko v temi ali na soncu odvisno od rastline, prav tako vpliva gostota posejanih semen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je glavni vpliv na pridelek in vsebnost zdravilne učinkovine

A

Oskrba z vodo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj si moramo zapomniti pri nabiranju rastlin v naravi?

A

NUJNA STA PREVIDNOST IN ODGOVORNOST!
Nabiramo le rastline, ki jih poznamo. Ne nabiramo strupenih in ogroženih rastlin. Nabiramo le tam, kjer jih je veliko in ne naberemo vseh.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj vpliva na največjo vsebnost zdravilne učinkovine v rastlinah?

A

Čas in kraj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kdaj nabiramo določen del rastlin

A

LISTE- ko so popolnoma razviti
CVETOVE- v začetku cvetja, ko se odprejo cvetovi
ZEL- v začetku cvetja, ko se odprejo cvetovi
PLODOVE IN SEMENA- ko so popolnoma zreli
SKORJO- zgodaj spomladi pred olesenitvijo (ker je lažje ločiti od lesa)
PODZEMNE ORGANE- izklopljemo jih zgodaj spomladi ali pozno jeseni (ko rastline lahko še prepoznamo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši najboljši čas in kraj nabiranja

A

Ko je rosa posušena. Ne nabiramo v vročini (ker je vsebnost eteričnih olj najmanjša). Po dežju počakamo 2-3 dni, ker se mokri hitro pokvarijo.
Nabiramo čiste rastline (ker jih ne operemo- ne blizu cest in tovarn).
Ne nabiramo bolnih rastlin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj preprečimo s sušenjem?

A
  • mikrobiološko kvarjenje (plesni in bakterije)

- razgradnjo zdravilnih učinkovin (encimi v rastlini)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako jih pripravimo na sušenje?

A
  • NADZEMNIH delov ne peremo
  • Iz PODZEMNIH odstranimo prst in speremo z mrzlo vodo. Ne namakamo! Debele organe narežemo in sušimo max 10 ur po nabiranju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opiši naravno sušenje

A

Tanka plast delov rastlin v naravne lese, v suhih zrčnih prostorih brez direktne sočne svetlobe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši sušenje v sušilcih

A
  • na lesah v prostorih s pretokom toplega zraka

- tračne sušilce

17
Q

Temperature sušenja

A

RASTLINE Z ETERIČNIMI OLJI- 35-40°C
ZELI, CVETOVI- 50°C
KORENINE, PLODOVI, SEMENA- 65°C

18
Q

Kje je krajši čas sušenja?

A

Pri sušenju s sušilci

19
Q

Koliko vode mora ostati po končnem sušenju?

A

10-13%

20
Q

Zakaj drobimo drogo?

A

Z drobljenjem se poveča raztapljanje zdravilnih učinkovin in s tem njegova ekstrakcija

21
Q

Opiši kako velikost delcev vpliva na kakovost

A

PREVELIKI DELCI- preveč zdravilne učinkovine ostane v drogi

PREMAJHNI DELCI- izluži se preveč balastnih snovi

22
Q

Kako označimo stopnjo razdobljenosti

A

S št. sita.
Označuje velikost odprtine v mikrometrih.
Zapisana je v oklepaju za imenom droge.
Listi, cvetovi, zeli- 5600
Plodovi, semena, skorje, korenine in korenike- 4000

23
Q

Kdaj drobimo rastline?

A

Po sušenju in odstranitvi nečistoč

24
Q

Kako veliki morajo biti delci po drobljenju?

A

Čim bolj enaki

25
Q

Kaj uporabljamo za drobljenje?

A

Drobilnike na udarec (kavni mlinček)

Zobate mline

26
Q

Pod vplivom česa se kvarijo droge?

A

Vlage, toplote, kisika in svetlobe

27
Q

Kdo so škodljivci drogam in kako jih preprečimo?

A

-insekti
-plesni
-bakterije
Preprečimo s pravilnim shranjevanjem

28
Q

Opiši shranjevanje drog po Ph.Eur.?

A

V dobro zaprtih vsebnikih, zaščitenih pred svetlobo.

  • IMPREGNIRANE PAPIRNATE VREČKE
  • STEKLENE POSODE
  • KOVINSKE ŠKATLE
29
Q

Kako označimo drogo za proizvejalce?

A
  1. IME DROGE
  2. KOLIČINA
  3. MESEC, LETO NABIRANJA
  4. ROK UPORABE
  5. SERIJSKA ŠTEVILKA
  6. DATUM PAKIRANJA
  7. IMA FARMAKOPEJE (PO KATERI JE BILA PREVERJENA ISTOVETNOST IN KAKOVOST DROGE)
  8. PRILOŽEN ANALIZNI IZVID
30
Q

Kako označimo drogo za uporabnike

A
  1. IME DROGE
  2. KOLIČINA
  3. ROK UPORABE
  4. SERIJSKA ŠTEVILKA
  5. NAČIN UPORABE
31
Q

Kako poimenujemo rastlinske droge?

A
  • latinsko ime v rodilniku (končnica -i ali -e, velika začetnica)
  • latinsko ime dela (mala začetnica)
  • v slovenščini obe imeni z malo začetnico, najprej rastlinski del nato ime rastline