ZPlaP Flashcards
Plačilni promet
Plačilni promet je proces prenosa denarnih sredstev, izvajanja vplačil in izplačil ter izvajanja obračunov oziroma drugih poravnav v plačilnih sistemih.
Storitve plačilnega prometa
Storitve plačilnega prometa so storitve vodenja TRR in druge storitve v zvezi z izvršitvijo nalogov za plačilo oziroma nakazil. Opravljajo jih banke in hranilnice, podružnice tuje banke, banke držav članic EU, ki ustanovijo podružnico na območju RS ali so pooblaščene neposredno opravljati storitve na območju RS, hranilno-kreditne službe in Banka Slovenije, če tako določa zakon. Za opravljanje storitev je potrebno dovoljenje Banke Slovenije v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan).
Načela
Pri izvajanju plačilnega prometa veljajo naslednja načela:
• zakonitost pri opravljanju plačilnega prometa,
• zaščita interesov lastnikov denarja,
• prosta izbira izvajalca plačilne storitve,
• enakopravnost udeležencev v plačilnem prometu,
• učinkovitost, hitrost in varnost plačil ter obveščanje udeležencev v plačilnem prometu o stanju na računih in spremembah na računih,
• racionalna tehnologija opravljanja plačilnega prometa, temelječa na sodobnih informacijskih tehnologijah,
• uporaba baze podatkov o individualnih transakcijah za statistične in analitične namene ter kontinuiteta obstoječih podatkov.
Banka Slovenije predpiše enotni način izvajanja plačilnega prometa in standarde opravljanja plačilnega prometa ter nadzoruje zakonitost in pravilnost opravljanja plačilnega prometa.
Plačilni promet
Pravne in fizične osebe ter osebe civilnega prava lahko prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko TRR, če zakon ne določa drugače. Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ZZZS in ZPIZ prejemajo in nakazujejo denarna sredstva le preko sistema enotnega zakladniškega računa.
Izvajalec plačilnega prometa ne sme odpreti TRR osebi, ki je imetnik TRR, na katerem je zaradi pomanjkanja sredstev vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.
Izvajalci plačilnega prometa in imetniki TRR svoje medsebojne pravice in obveznosti določijo s pogodbo o vodenju TRR, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Za pravno razmerje med njimi veljajo splošna pravila o mandatu, če ZPlaP ne določa drugače; določb ZPlaP s pogodbo ni mogoče izključiti ali omejiti.
Izvajalec plačilnega prometa mora izvršiti plačilo na podlagi izvršljivega sklepa sodišča o izvršbi, izvršljivega sklepa davčnega organa o prisilni izterjavi ali izvršljivega sklepa drugega državnega organa o rubežu denarnih sredstev na tem računu.
Plačilo v breme TRR se opravi na podlagi naloga imetnika TRR. Izvajalec plačilnega prometa mora sprejeti nalog za plačilo, v primeru zavrnitve pa imetnika TRR obvestiti najkasneje naslednji delovni dan po datumu, določenem za datum izvršitve; če tega ne stori, se šteje, da je nalog za plačilo sprejel. S sprejemom naloga za plačilo nastane obveznost izvajalca plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo. O izvršitvi naloga za plačilo v breme TRR mora izvajalec plačilnega prometa pisno obvestiti imetnika najkasneje naslednji delovni dan po izvršitvi naloga.
Imetnik TRR sme vsak trenutek v okviru poslovnega časa izvajalca plačilnega prometa razpolagati s svojim kritjem na TRR in mu mora izvajalec plačilnega prometa to omogočiti, razen če bi bilo takšno razpolaganje v nasprotju s sklepom davčnega organa o prisilni izterjavi oziroma o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, s sklepom sodišča o izvršbi oziroma zavarovanju ali z drugo odločbo pristojnega državnega organa, ki jo je izvajalec plačilnega prometa prejel pred sprejemom naloga za plačilo.
Izvajalec plačilnega prometa objektivno odgovarja nalogodajalcu za škodo, ki mu nastane zaradi neizvršitve ali nepravilne izvršitve naloga za plačilo oziroma zaradi zamude z izvršitvijo naloga za plačilo. Te odgovornosti se lahko razbremeni samo, če dokaže, da je vzrok za neizvršitev ali zamudo:
• dogodek, ki je zunaj njegovega poslovanja, ki ga ni mogel pričakovati ali se njegovim posledicam izogniti oziroma jih odvrniti, ali
• napačen/pomanjkljiv nalog za plačilo ali drugo ravnanje nalogodajalca, ki ga ni mogel pričakovati ali se njegovim posledicam izogniti oziroma jih odvrniti.
Odškodninske odgovornosti izvajalca plačilnega prometa ni mogoče izključiti ali omejiti pod zneske nadomestil, določene z ZPlaP.
Izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila objektivno odgovarja prejemniku plačila za škodo, ki mu nastane zaradi kršitve obveznosti, da mu omogoči razpolaganje s kritjem v višini plačila, izvršenega v dobro njegovega računa.
Banka Slovenije vodi register TRR. Podatki o TRR pravnih oseb, zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, so javni in jih lahko pridobi vsak, ne da bi moral za to izkazati pravni interes. Podatke o TRR fizičnih oseb pa lahko pridobijo samo imetnik TRR (glede podatkov, ki se nanašajo nanj), izvajalci plačilnega prometa in osebe oziroma subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov.
Elektronski denar
Elektronski denar lahko izdajajo samo osebe, navedene v ZPlaP: banka s sedežem v RS, banka države članice EU, ki je pooblaščena opravljati storitve izdaje elektronskega denarja bodisi preko podružnice bodisi neposredno, podružnica tuje banke, družba za izdajo elektronskega denarja RS ali EU ter podružnica tuje družbe za izdajo elektronskega denarja. Za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja je potrebno dovoljenje Banke Slovenije.
Družba za izdajo elektronskega denarja je organizirana kot d.d. ali d.o.o. in ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti razen storitev izdaje elektronskega denarja, zlasti ne storitev kreditiranja. Pri Banki Slovenije mora imeti obvezne rezerve v višini, ki jo določi Banka Slovenije.
S pogodbo o izdaji elektronskega denarja se izdajatelj elektronskega denarja zaveže proti plačilu določenega denarnega zneska izdati elektronski denar, ki imetniku omogoča opravljanje plačil v višini kritja izdanega elektronskega denarja, imetnik pa se zaveže, da bo izdajatelju za te storitve plačal provizijo. Za razmerja med izdajateljem in imetnikom se uporabljajo določbe o mandatu.
Izdajatelj elektronskega denarja objektivno odgovarja imetniku za izgubljeni znesek kritja in za napačno izvršitev plačila, tudi če je razlog okvara medija, na katerem je shranjen elektronski denar, oziroma opreme, ki ni neposredno oziroma izključno pod nadzorom izdajatelja elektronskega denarja. Odgovornosti se lahko razbremeni, če dokaže, da je razlog za izgubo kritja oziroma napačno izvršitev plačila okvara, ki jo je povzročil imetnik namenoma ali iz hude malomarnosti.
Poravnave
Poravnava je tisto dejanje, ki pomeni izpolnitev obveznosti med dvema ali več izvajalci plačilnega prometa v imenu in za račun udeležencev plačilnega prometa. Izvrši jo lahko Banka Slovenije ali drug izvajalec plačilnega prometa, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za upravljanje plačilnega sistema.
Poravnava se izvaja s prenosom denarnega dobroimetja med izvajalci plačilnega prometa oziroma med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije ali drugim upravljalcem plačilnega sistema, in sicer zaradi:
izpolnitve obveznosti izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca do imetnika TRR izvršiti nalog tega imetnika TRR;
izpolnitve medsebojnih denarnih obveznosti med izvajalci plačilnega prometa oziroma med izvajalci plačilnega prometa in Banko Slovenije ali drugim upravljalcem plačilnega sistema.
Plačilni sistem
Plačilni sistem je pravno razmerje med tremi ali več člani plačilnega sistema v zvezi z medsebojno poravnavo denarnih obveznosti, urejeno s pravili tega sistema. Za njegovo oblikovanje je potrebno dovoljenje Banke Slovenije, ki opravlja tudi nadzor nad delovanjem plačilnega sistema.
Izračun in poravnava medsebojnih denarnih obeznosti in terjatev med člani plačilnega sistema se lahko opravi kot:
bruto poravnava – na podlagi seštevka vseh obveznosti in vseh terjatev posameznega člana in nalogov za poravnavo v obračuneskem obdobju;
neto poravnava – na podlagi razlike med seštevkom vseh obveznosti in seštevkom vseh terjatev posameznega člana in nalogov za poravnavo v obračunskem obdobju (pobot vzajemnih terjatev in obveznosti med posameznima članoma plačilnega sistema ali izravnava vseh obveznosti in vseh terjatev posameznega člana do ostalih članov plačilnega sistema).
Začetek postopka zaradi insolventnosti člana plačilnega sistema ne vpliva na pravice in obveznosti članov v zvezi z udeležbo, ki so nastale pred začetkom tega postopka. Nalogi za poravnavo tega člana so veljavni, če so bili sprejeti v plačilni sistem pred začetkom postopka zaradi insolventnosti ali po začetku postopka, če upravljalec plačilnega sistema ni vedel in ni mogel vedeti za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Nadziranje
Nadzor nad izvajanjem plačilnega prometa in nad izvajalci plačilnega prometa opravlja Banka Slovenije po postopku, določenem v ZBan.
STATISTIKA IN INFORMIRANJE
Izvajalci plačilnega prometa, ki vodijo TRR, in Banka Slovenije zbirajo podatke o stanjih in prometu preko teh računov in druge podatke za statistične in druge, z zakoni predpisane namene. Izvajalci plačilnega prometa morajo pri svojem delu varovati poslovne skrivnosti.
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE
AJPES je pravna oseba, ustanovljena za vodenje javnopravnih evidenc in opravljanje drugih zadev javnega pomena, določenih z ZPlaP ali drugim predpisom.
AJPES opravlja naslednje naloge:
• zbira, prevzema, vodi in pripravlja povezane evidenčne javnopravne podatke,
• vodi poslovni register RS,
• vodi register zastavnih pravic na premičninah,
• vodi druge registre, evidence in zbirke podatkov za potrebe RS in državnih organov,
• objavlja letna poročila in druge podatke gospodarskih družb, podjetnikov in drugih poslovnih subjektov,
• kot prekrškovni organ odloča o prekrških, storjenih z opustitvijo predložitve poročil,
• izvaja statistično raziskovanje o prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov…
ORGAN, PRISTOJEN ZA JAVNA PLAČILA
Organ, pristojen za javna plačila, opravlja naslednje naloge:
• vodi register neposrednih oziroma posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskega proračuna,
• vodi račune neposrednih in posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, ZZZS in ZPIZ,
• izdaja naloge za plačilo v breme računov neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema,
• zagotavlja podatke o plačilih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev, ki jih davčna oziroma carinska uprava pobira in izterjuje…
