Slovenski državni holding Flashcards
Upravljanje
Upravljanje SDH temelji na veljavni zakonodaji Republike Slovenije, internih aktih in se izvaja ob upoštevanju dobre prakse korporativnega upravljanja. SDH ima dvotirni sistem upravljanja. SDH vodi uprava, medtem ko nadzorni svet skrbi za nadzor nad njenim delom. Skupščino SDH predstavlja Republika Slovenija, v njenem imenu Vlada RS.
Organi družbe so:
• skupščina,
• nadzorni svet,
• uprava.
Posvetovalna telesa nadzornega sveta:
Revizijska komisija
V skladu s 43. členom ZSDH-1 nadzorni svet SDH imenuje revizijsko komisijo. Za revizijsko komisijo se v celoti uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe. Člani revizijske komisije so: povezava.
Komisija za tveganja
Komisija za tveganja je posvetovalno telo, ki na podlagi 43. člena ZSDH-1 in Politike upravljanja tveganj oblikuje strokovna mnenja o vzpostavljenem sistemu obvladovanja tveganj in predlaga njegove izboljšave. Politiko upravljanja tveganj pripravi uprava družbe, potrdi pa jo nadzorni svet. Člani komisije za tveganja: povezava.
Nominacijska komisija
V skladu s 43. členom ZSDH-1 lahko nadzorni svet SDH imenuje tudi druge komisije, če je to potrebno za njegovo delo. Dne 26. 8. 2015 je nadzorni svet SDH oblikoval nominacijsko komisijo za potrebe imenovanja uprave SDH. Več
Posvetovalna telesa uprave:
Kadrovska komisija
Kadrovska komisija (v nadaljevanju: KK) je posvetovalno telo uprave Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju: uprava SDH), ki na podlagi Zakona o slovenske državnem holdingu (ZSDH-1, Uradni list RS; št. 25/2014) opravi izvedbene postopke pridobivanja kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, postopke vrednotenja teh kandidatov in postopke njihove akreditacije. Več
Ekonomsko socialni strokovni odbor
ESSO je posvetovalno telo uprave SDH, ki daje mnenja in pobude s področja ekonomsko socialnih zadev. Več
Pooblaščenec za skladnost poslovanja
V skladu s 54. členom ZSDH-1 je na SDH za vzpostavitev in izvjanje sistema skladnosti poslovanja in integritete z dnem 1. 1. 2015 nastopil delovno razmerje pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto.
Za pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave SDH. Imenuje ga uprava SDH ob predhodnem soglasju nadzornega sveta SDH. Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto je lahko razrešen s svojega položaja samo ob soglasju nadzornega sveta SDH.
Statut družbe
Statut med drugim določa:
• dejavnost družbe
• osnovni kapital družbe
• sestavo in delovanje organov družbe (uprave, nadzornega sveta in skupščine delničarjev),
• sredstva za kritje obveznosti družbe
• sredstva za poslovanje družbe
• letno poročilo, čisti dobiček in rezerve družbe
• objave in obveščanje
• poslovna skrivnost in konkurenčna prepoved
• akti družbe
Namen
Ker je država pomembna lastnica podjetij v Sloveniji, je osnovna naloga SDH odgovorno, profesionalno in dejavno upravljati državne družbe iz svojega portfelja. Dejavno lastništvo pomeni med drugim osredotočanje na ustvarjanje vrednosti za lastnike, torej za Republiko Slovenijo. Splošni cilj podjetij z lastništvom države, ki jih upravlja SDH, je uspešno, dobičkonosno, gospodarno poslovanje, ustvarjanje vrednosti in v veliko primerih učinkovito opravljanje nalog posebnega javnega interesa.
SDH sodeluje tudi v denacionalizacijskih postopkih ter zagotavlja zanesljivo in popolno poravnavo vseh zakonskih obveznosti upravičencem.
Poslanstvo pri prodajah naložb je transparentno in učinkovito vodenje vseh postopkov na mednarodno primerljiv način, z enako obravnavo vseh investitorjev in prizadevanjem, da se pri prodaji doseže čim boljši ekonomski učinek.
Dejavnosti
Denacionalizacija:
Sodelovanje v postopkih o določitvi odškodnine za odvzeto premoženje in poravnavanje obveznosti v imenu in za račun SDH.
Poravnavanje obveznosti:
Poravnavanje obveznosti po ZSPOZ, ZIOOZP in ZVVJTO v imenu in za račun Republike Slovenije.
Upravljanje premoženja:
Upravljanje kapitalskih naložb v lasti SDH in/ali Republike Slovenije ter dolžniških naložb SDH; upravljanje s tveganji.
Privatizacija:
Razpolaganje s kapitalskimi naložbami skladno s sklepom Državnega zbora.
Način upravljanja naložb
Uprave družb v lasti SDH in RS so odgovorne za poslovne rezultate in s tem za uspešnost poslovanja, nadzorni sveti pa za učinkovit nadzor nad poslovanjem in delom uprave. SDH bo kot odgovoren in skrben upravljavec, upravljal te naložbe in obravnavo uspešnosti družb izvajal na sledeči način:
• z rednimi razgovori z nadzornimi sveti in/ali upravami družb (vabljeni bodo vsi člani obeh organov družbe). Takšni sestanki omogočajo bolj neposredno diskusijo o tekočih vprašanjih in hitrejše definiranje ukrepov za reševanje morebitnih težav,
• z morebitnimi povratnimi informacijami družbam s strani SDH, kjer se lahko posreduje pisni dokument s komentarji in priporočili ter stališči glede bodočega poslovanja in doseganja zastavljenih ciljev,
• s sestanki, ko bo prišlo do nepredvidenih, posebno pomembnih dogodkov, ki lahko vplivajo na doseganje zastavljenih ciljev in vrednost družbe,
• ukrepanje ob resnem zaostajanju za potrjenimi poslovnimi načrti: SDH bo zahteval, da nadzorni svet in uprava SDH podata takojšnjo informacijo z navedbo razlogov ter že sprejetimi in predvidenimi ukrepi za izboljšanje stanja ter da morata o napredku pri izvajanju le-teh SDH redno obveščati,
• po potrebi bo SDH uporabil tudi druge načine pri pridobivanju informacij, ki bodo pripomogle k pridobitvi boljšega vpogleda v poslovanje (kot npr. sodelovanje z revizorji).
Pravni vidik načina upravljanja
SDH je v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) pristojen za upravljanje kapitalskih naložb, v imetništvu Republike Slovenije in Slovenskega državnega holdinga. Pojem upravljanja kapitalskih naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in izvrševanje pravic delničarja ali družbenika oziroma vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (v nadaljevanju: ZGD-1) in drugimi predpisi.
SDH izvršuje pravice delničarja ali družbenika v skladu z ZGD-1, pri tem pa upošteva tudi druge akte, ki vsebujejo zapis dobre prakse korporativnega upravljanja, ki jih je sprejel sam (zlasti Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države) ali so jih sprejela strokovna združenja (zlasti Kodeks upravljanja javnih delniških družb), prav tako pa SDH sledi aktom, ki izražajo stališča SDH do nekaterih vidikov upravljanja (zlasti Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in vsakoletna izhodišča SDH za glasovanje na skupščinah družb).
Izvrševanje pravic delničarja ali družbenika obsega izvrševanje naslednjih temeljnih (korporacijskih) pravic:
1. Upravljavske pravice:
• Pravica do udeležbe na skupščini,
• Glasovalna pravica, ki se uresničuje na skupščini v zadevah iz pristojnosti skupščine,
• Pravica do obveščenosti (t.i. informacijska pravica).
2. Premoženjske pravice:
• Pravica do dela (bilančnega) dobička, ki ga ustvari družba,
• Pravica do dela premoženja družbe, ki ostane po plačilu vseh upnikov, v primeru likvidacije družbe.
Pravice, ki jih uresničuje SDH na skupščini družbe ali zunaj nje so:
1. Pravice iz pristojnosti skupščine družbe, pri katerih SDH sodeluje tako, da uresničuje pravico do
udeležbe in pravico do glasovanja, so:
a. kadrovske odločitve:
• imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta ali upravnega odbora,
• odločanje o podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora,
• glasovanje o nezaupnici upravi,
• imenovanje revizorja;
b. poslovne odločitve:
• sprejemanje ali seznanitev z letnim poročilom,
• odločanje o uporabi bilančnega dobička,
• dajanje soglasij k poslovnim odločitvam;
c. temeljne odločitve v družbi:
• sprejemanje in spremembe akta o ustanovitvi družbe,
• odločanje o ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
• sklenitev podjetniških pogodb,
• statusno preoblikovanje družbe,
• odločitev o prenehanju družbe;
d. druge odločitve:
• odločanje o tem, da se izvede posebna revizija,
• odločanje o tem, da se izvede izredna revizija,
• zahteva za vložitev odškodninske tožbe.
2. Pravice, ki se izvršujejo zunaj skupščine (nekatere neodvisno od višine deleža v osnovnem kapitalu,
nekatere pa kot pravica manjšinskega(ih) delničarja(ev) s predpisanim deležem v osnovnem kapitalu
družbe):
a. pravica do sodnega uveljavljanja nekaterih zahtevkov:
• pravica do posebne revizije,
• pravica do izredne revizije,
• vložitev odškodninske tožbe proti članom organov vodenja ali nadzora (actio pro socio),
• uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine,
• sodno uveljavljanje odpoklica člana nadzornega sveta;
b. zahteva za sklic skupščine;
c. pravica zahtevati dodatno točko dnevnega reda že sklicane skupščine;
d. pravica do nasprotnega predloga (tudi volilnega);
e. pravica do vpisa novih delnic pri dokapitalizacijah v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu.
Izvrševanje pravic delničarja ali družbenika oziroma obseg pravic se v nekaterih primerih in v določeni meri razlikuje v odvisnosti od pravnoorganizacijske oblike družbe s kapitalsko naložbo RS oziroma SDH ter od deleža RS oziroma SDH v osnovnem kapitalu družbe. V nadaljevanju podajamo krajšo informacijo o načinu upravljanja kapitalskih naložb RS oziroma SDH v odvisnosti od navedenih značilnosti.
Družba s kapitalsko naložbo je organizirana kot delniška družba in je v 100% lasti RS oziroma SDH:
Velja načelo statutarne strogosti, zato delničar s statutom ne more širiti svojih pravic oziroma pristojnosti skupščine. Pravica do obveščenosti formalnopravno gledano ni širša (uresničuje se le na skupščini v zvezi s točkami dnevnega reda), dejansko pa se uprava družbe ne more sklicevati na zakonsko določbo, da zaradi enakega obravnavanja delničarjev edinemu delničarju ne more mimo skupščine razkriti podatkov družbe. Poleg dejansko širše informacijske pravice, je razlika tudi v zvezi z roki za sklic skupščine, saj se skupščina lahko izvede tudi na primer en dan po sklicu skupščine in ni treba čakati na iztek zakonsko predpisanih rokov (t.i. univerzalna skupščina). SDH v taki družbi imenuje vse člane nadzornega sveta. Na poslovanje družbe SDH nima neposrednega vpliva, saj je poslovanje v pristojnosti poslovodstva. Obvezna navodila skupščine v zvezi z vodenjem poslov niso dovoljena.
Družba je organizirana kot delniška družba in ima RS oziroma SDH več kot 50% lastniški delež oziroma ima večinsko glasovalno moč:
Velja načelo statutarne strogosti. V zvezi s pravico do obveščenosti mora družba načeloma upoštevati načelo enakega obravnavanja delničarjev. SDH imenuje vse člane nadzornega sveta. V nekaterih primerih obstajajo delničarski sporazumi in statuti družb, ki določajo pravico posameznih (manjšinskih delničarjev), da predlagajo določeno število članov nadzornega sveta.
Vse povedano enako velja tudi v večini primerov družb, v katerih ima RS oziroma SDH vsaj 1/3 delež glasovalnih pravic, če je hkrati največji delničar ob povprečni udeležbi delničarjev na skupščini (večinska glasovalna moč).
Družba je organizirana kot delniška družba in ima RS oziroma SDH manj kot 50% lastniški delež oziroma nima večinske glasovalne moči:
SDH ne more imenovati vseh članov nadzornega sveta in zato nima večjega vpliva na delovanje družbe.
Družba je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo:
Za družbe z omejeno odgovornostjo je na splošno značilno, da so določbe ZGD-1 o ureditvi take vrste družb v veliki meri dispozitivne narave, zato je možno razmerja med organi družbe in družbeniki v tovrstni družbi v veliki meri urejati prosto. Družbeniki kot organ imajo lahko velik vpliv na poslovanje družbe, saj ZGD-1 ne določa, da je poslovodstvo pri upravljanju samostojno. Odločitve poslovodstva so lahko vezane na soglasje skupščine, prav tako pa lahko družbeniki kot organ izdajajo poslovodstvu obvezna navodila. Informacijska pravica vsakega družbenika je ne glede na njegov lastniški delež po vsebini skoraj neomejena, pri čemer se lahko izvršuje zunaj skupščine oziroma neodvisno od dnevnega reda skupščine. Poleg tega imajo družbeniki kot organ široke možnosti do neposrednega nadzora nad poslovanjem družbe, četudi je v družbi organiziran nadzorni svet.
Enoosebna družba
Je družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je en sam družbenik. Značilno je, da je zabrisana meja med družbenikom kot imetnikom lastniškega deleža in kot organom družbe. Odločitve, za katere so sicer pristojni družbeniki kot organ, zato edini družbenik ne sprejema na seji organa (skupščine), ampak v obliki pisnih sklepov, ki se vpišejo v knjigo sklepov in z vpisom začnejo učinkovati.
Kvartalno poročanje
Pomen in vloga (vpliv) SDH kot upravljavca kapitalskih naložb v imetništvu RS in SDH ni v vseh družbah enaka. V kolikšni meri bodo družbe upoštevale akte SDH, v katerih SDH priporoča določen način ravnanja nadzornih svetov in poslovodstev družb, je v največji meri odvisno od višine lastniškega deleža RS oziroma SDH v posamezni družbi.
SDH si kot skrben in aktiven lastnik prizadeva, da bi prišel do čim večjega obsega informacij o stanju v družbi in o poslovanju družbe. V ta namen je izdal priporočilo št. 6, v katerem apelira na družbe, da SDH-u četrtletno dostavljajo kvartalna poročila o poslovanju družb/skupine. Poročila so dolžne dostavljati družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe v 100% lasti RS. Delniške družbe, v katerih imata RS oziroma SDH manj kot 100% lastniški delež, poročil sicer po zakonu niso zavezane pošiljati SDH, vendar SDH kvartalna poročila utemeljeno pričakuje najmanj še od tistih delniških družb, v katerih ima večinski lastniški delež oziroma večinsko glasovalno moč RS oziroma SDH.
Naloge in cilji
SDH v svojem imenu in za račun RS in v svojem imenu in za svoj račun uresničuje korporacijske pravice v skladu s SDH in s statusno organizacijo posameznih posrednih in neposrednih naložb RS, kar obsega predvsem te naloge:
• udeležuje se skupščin in glasuje v imenu delnic ali deležev RS, SDH; PDP in DSU ,
• skrbi za uresničevanje drugih pravic delničarja ali družbenika, kakršne so sklic skupščine, razširitev dnevnega reda, zahteva za izredno revizijo in za vložitev odškodninskega zahtevka ter podobno;
• skrbi za pravno varovanje svojih pravic kot delničarke ali družbenice ter zastopa Republiko Slovenijo in SDH kot delničarko ali družbenico v upravnih, sodnih in drugih postopkih;
• skrbi za ustrezno vsebinsko presojo posameznih predlogov sklepov in za upoštevanje določb kodeksa pri postopkih upravljanja družb;
• oblikuje ustrezno zasnovan in pregleden postopek akreditacije, nominacije in izbire kandidatov za člane nadzornih svetov;
• zagotavlja, da bodo sistemi nagrajevanja za člane nadzornih svetov družb s kapitalskimi naložbami države zadovoljevali dolgoročne interese družbe ter pritegovali in spodbujali kvalificirane strokovnjake;
• v skladu z veljavnimi predpisi vzpostavi sisteme poročanja, ki omogočajo varovanje interesov Republike Slovenije in SDH kot delničarke(rja) ali družbenice(ka), in vrednotenje sistemov upravljanja posamezne družbe;
• vzdržuje stalen dialog z zunanjimi revizorji in ustreznimi državnimi nadzornimi organi;
• spodbuja in v obsegu svojih pravic zagotavlja dobre sisteme korporativnega upravljanja posameznih družb s kapitalskimi naložbami države;
• razpolaga s posameznimi kapitalskimi naložbami v obsegu in na način, ki ju predpisujeta ZSDH-1 in Sklep Državnega zbora Republike Slovenije o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovana, d. d., Slovenske odškodninske družbe d. d., Modre zavarovalnice d. d., D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje, d. o. o. in Posebne družbe za podjetniško svetovanje d. d..
Cilji
Najpomembnejši cilj delovanja SDH na področju upravljanja kapitalskih naložb je doseči tak nivo korporativnega upravljanja, ki bo pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov družb, v katerih imata RS in SDH kapitalsko naložbo ter posledično povečanje njunega premoženja, tako iz vidika prihodkov iz naslova dividend kakor tudi iz vidika vrednosti kapitalske naložbe.
SDH bo za doseganje svojih ciljev stremel k izboljšanju dobre prakse korporativnega upravljanja na način, da bo zasledoval dolgoročen interes družb, ki so lahko izključno ekonomski, nacionalno strateški cilji, kombinacija obeh in istočasno usmerjeni k trajnostnemu razvoju družb ter k vzpostavitvi take lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj.
Namen privatizacije s proračunskega vidika je zagotovitev likvidnih sredstev za državni proračun. Cilj SDH pri tem pa je doseganje čim višje kupnine s prodajami naložb. Pri najpomembnejših naložbah pa bo SDH zasledoval še druge cilje, ki so pomembni z vidika stabilne gospodarske rasti, kot so: zaposlovanje, konkurenčnost, uspešnost družb, izboljšanje javnih storitev in razvoja družb v prihodnje.
Načela
SDH pri svojem delovanju upošteva naslednja načela:
• načelo skrbnosti in odgovornosti,
• načelo neodvisnosti,
• načelo preglednosti,
• načelo gospodarnosti.
Načelo skrbnosti in odgovornosti
Člani organov SDH morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ravnati morajo izključno v interesu SDH, pri upravljanju naložb Republike Slovenije pa izključno v interesu Republike Slovenije. Nenehno si morajo prizadevati za izboljšanje korporativnega upravljanja teh družb ter biti zgled odgovornega in skrbnega upravljavca tudi za druge delničarje in družbenike. Pri svojem delovanju bo SDH upošteval slovenska in mednarodna priporočila ter dobro prakso korporativnega upravljanja.
Člani organov in druge odgovorne osebe SDH morajo pri upravljanju naložb in opravljanju svojih nalog ravnati odgovorno. Odgovorno ravnanje članov organov in drugih odgovornih oseb SDH se zagotovi zlasti z oblikovanjem, dokumentiranjem in nadziranjem:
• upravljanja in delovanja SDH po veljavnih predpisih ter skladno s ciljem, strategijo in letnim načrtom upravljanja naložb;
• jasno določenih pravic, obveznosti in pristojnosti posameznih članov in nosilcev funkcij pri upravljanju naložb v notranjih aktih SDH;
• vzpostavitve in delovanja notranjih politik ter sestave SDH, ki omogoča in zagotavlja učinkovit sistem nadzora in upravljanja naložb SDH v podrejenih ali povezanih družbah skladno s ciljem, strategijo in letnim načrtom upravljanja naložb;
• primernosti in učinkovitosti sistema notranjega nadzora;
• primernosti in učinkovitosti notranjega sistema upravljanja tveganj (organizacijskih, pravnih, finančnih itd.);
• uresničevanja določb 6. poglavja ZSDH-1, ki določa ukrepe za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države, pa tudi nadzor in poročanje SDH;
• učinkovitosti sistemov notranjega obveščanja in poročanja ter razmerij do pristojnih organov;
• politike ocenjevanja delovanja in primernosti imenovanih članov organov SDH;
• zapisniškega dokumentiranja sej uprave SDH in nadzornega sveta SDH ter obstoja prepisov zvočnega zapisa sej uprave SDH in nadzornega sveta SDH ter druge pomembnejše dokumentacije, na podlagi katere se lahko oceni uspešnost delovanja ali skrbnost in odgovornost delovanja članov organov in drugih odgovornih oseb SDH.
Načelo neodvisnosti
SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno s tem zakonom pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe tega zakona o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, določbe tega zakona o razpolaganju z naložbami, dokler strategija ni sprejeta, in morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe.
Povedano ne pomeni, da je komuniciranje med SDH, državnimi organi in drugimi osebami javnega prava prepovedano, mora pa biti sledljivo. Način zagotavljanja sledljivosti se določi z notranjimi akti SDH. Komuniciranje z državnim organom ali drugo osebo javnega prava nima narave obveznega navodila in ne zavezuje organov SDH, ki so kljub morebitnim izraženim stališčem državnih organov in drugih oseb javnega prava polno odgovorni za svoje odločitve po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in ZSDH-1.
Načelo preglednosti
Pri upravljanju naložb je treba upoštevati sprejete akte o upravljanju ter predpisane postopke in merila pri sprejemanju odločitev v zvezi z upravljanjem. Preglednost se zagotavlja pri sprejemanju odločitev ter pri zagotavljanju odgovornosti in sledljivosti morebitnih poskusov nejavnih vplivov na odločitve organov SDH.
Naložbe je treba upravljati čim bolj pregledno za družbe s kapitalsko naložbo države, druge delničarje ali družbenike v teh družbah in za javnost.
Načelo gospodarnosti
Pri upravljanju naložb se mora ravnati gospodarno, učinkovito in tako, da se omogoča uresničitev ciljev, ki so opredeljeni v aktih upravljanja naložb, določenih z ZSDH-1.
SDH spremlja učinkovitost poslovanja SDH in družb s kapitalsko naložbo države na podlagi primerljivih tujih ali domačih naložb javnega ali zasebnega sektorja glede na dejavnost, velikost, kompleksnost, tveganja, tržni položaj in druge značilnosti. Dinamika spremljanja učinkovitosti se prilagodi statusni obliki družbe s kapitalsko naložbo države, pri čemer mora SDH skrbno uresničevati svoje pravice, ki jih ima skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ustrezne primerjave iz prejšnjega stavka morajo izražati časovno in vsebinsko kontinuiteto, ki omogoča tudi tekoče poslovanje in spremljanje trendov.
SDH vzpostavi sistem obvladovanja tveganj, ki obsega njihovo ugotavljanje in spremljanje v povezavi z uresničevanjem posameznih ciljev glede na vrsto tveganj in njihov pomen, tveganja ustrezno ovrednoti in zagotovi njihovo ustrezno obvladovanje. Ugotovitve iz prejšnjega stavka SDH upošteva pri tekočem poslovanju in pri pripravi predlogov aktov upravljanja.
Odškodnine v postopkih denacionalizacije
Denacionalizacija v najširšem smislu je političen konsenz poprave krivic, ki jih je država storila lastnikom zasebnega premoženja s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oziroma družbeno last. Pozitivno pravno je denacionalizacijo, pogoje zanjo in njene oblike, celovito uredil Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki je bil leta 1991 sprejet z namenom, da se popravijo krivični posegi v premoženje in lastninska razmerja nekdanjih lastnikov, ki so bili storjeni na podlagi predpisov in drugih prisilnih ukrepov državnih organov proti koncu druge svetovne vojne in v določenem času po njenem prenehanju.
Z ZDen je v prvi vrsti predvideno vračanje podržavljenega premoženja nekdanjim lastnikom v naravi, šele ko to ni mogoče, pa zakon določa, da denacionalizacija obsega plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Za izplačevanje odškodnin v obliki obveznic (SOS2E), kadar so za to izpolnjeni tudi siceršnji pogoji, je v denacionalizacijskih postopkih zavezan Slovenski državni holding, d.d., (SDH), ki je bil (takrat še kot Slovenski odškodninski sklad) ustanovljen z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS) iz leta 1993. Navedeni zakon je podrobneje določil tudi pristojnosti, pravice in obveznosti SDH, medtem ko vprašanje izvrševanja obveznosti, načina izdaje obveznic ter druge vsebine s tem v zvezi predpisuje Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec SDH.
Vloga Slovenskega državnega holdinga v postopkih denacionalizacije
V denacionalizacijskih postopkih ima SDH položaj stranke, zoper katero upravičene osebe v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi uveljavljajo odškodninske zahtevke zaradi nepravično odvzetega premoženja. ZDen določa, kdaj lahko vlagatelji zahtevkov iz naslova denacionalizacije svoje zahtevke uveljavljajo zoper SDH. Ker je poglavitno načelo denacionalizacije vračanje podržavljenega premoženja v naravi, je mogoče zahtevek, ki se glasi na odškodnino, uveljavljati le v točno določenih, z zakonom predvidenih primerih. V nekaterih primerih zakon vlagateljem prepušča možnost izbire (opcija), največkrat pa se odškodnina določi zaradi pravnih in dejanskih ovir, ki preprečujejo vrnitev premoženja v naravi. Za odločanje v denacionalizacijskih zadevah je pristojnost glede na temelj podržavljenja razdeljena med upravne organe in sodišča. Poleg samega ZDen pravno materijo denacionalizacije v posebnih primerih urejata tudi Zakon o zadrugah (ZZad - kadar je bilo podržavljeno zadružno premoženje) ter Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS - glede premoženja, ki je bilo podržavljeno nekdanjim agrarnim skupnostim). Za vodenje upravnega oziroma sodnega denacionalizacijskega postopka se poleg ZDen uporabljajo še Zakon o splošnem upravnem postopku iz leta 1986 (kadar je predviden upravni postopek), Zakon o nepravdnem postopku ter tudi Zakon o pravdnem postopku (kadar je predviden sodni postopek). Vsi denacionalizacijski zahtevki so prekluzivne narave, saj jih je bilo potrebno uveljavljati v strogo določenem zakonskem roku, na pravočasnost zahtevkov pa so bili po uradni dolžnosti dolžni paziti tudi organi odločanja.
Posebna vrsta postopka (določanje odškodnine po 73. čl. ZDen)
Posebno vrsto predstavlja postopek po 73. čl. ZDen. V tem postopku je SDH zavezana stranka, ki je dolžna izplačevati odškodnino tistim zavezancem, ki so morali odplačno pridobljeno nepremičnino vrniti denacionalizacijskim upravičencem iz lastnih sredstev. Postopek se praviloma vodi pred pristojnim okrajnim sodiščem po pravilih Zakona o nepravdnem postopku.
Slovenski državni holding, d.d. Vse pravice pridržane.
Odškodnine za zaplenjeno premoženje
Slovenski državni holding, d. d.,(SDH) je bil kot finančna institucija ustanovljena primarno za poravnavo odškodnin po Zden, ki je bil sprejet zato, da se popravijo krivični posegi v premoženje in lastninska razmerja nekdanjih lastnikov, ki so bili storjeni na podlagi predpisov in drugih prisilnih ukrepov državnih organov proti koncu druge svetovne vojne in v določenem času po njenem prenehanju.
Kasneje so se njegove naloge razširile še na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju ZIOOZP). Namen tega zakona je bil smiselno enak kot namen ZDen, saj 145a. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij določa, da se zaplenjeno premoženje vrne obsojencu, če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena, in sicer v tistih kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31. 12. 1958.
V namen plačila odškodnine za zaplenjeno premoženje je Republika Slovenija izdala obveznice RS21. Naloge v zvezi z njihovo izdajo, vročanjem, izplačevanjem in obračunavanjem pa opravlja SDH.
Odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja
Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljevanju ZSPOZ) določa vrste in višine odškodnin za telesno in duševno trpljenje ter za izgubo življenja bližnjega. Upravičenci po tem zakonu so določeni z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja, Zakonom o popravi krivic in Zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo.
Slovenski državni holding, d. d.,(SDH) vodi postopke izplačevanja odškodnin žrtvam vojnega in povojnega nasilja kot javno pooblastilo ter opravlja administrativne in tehnične posle pri izplačevanju odškodnin.
Podatke o upravičencih do odškodnine in njihovih pravicah SDH prejme od pristojnih organov: upravnih enot, Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic in Ministrstva za obrambo.
SDH na podlagi ustreznih aktov in meril, določenih z ZSPOZ izračuna odškodnino in na podlagi tega izda ter izvrši odločbo o višini odškodnine.
