Investicijski skladi Flashcards
Investicijski sklad
Investicijski sklad je podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj. Javno zbiranje denarnih sredstev je dovoljeno samo z javno prodajo enot premoženja vzajemnih skladov in z javno prodajo delnic investicijskih družb, in sicer samo investicijskim skladom.
Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da zbira premoženje vlagateljev in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada. Investicijski sklad premoženje zbira javno ali nejavno. Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje ali alternativni investicijski sklad. (5. čl. ZISDU-3)
Investicijski sklad za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) je odprt investicijski sklad, ki premoženje zbira javno in katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika unovčiti in izplačati iz sredstev sklada oz. investicijski sklad, za katerega je kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti; katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in ki je ustanovljen v skladu s taksativno naštetimi poglavji zakona oz. predpisi držav članic.
Vzajemni sklad
Vzajemni sklad je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, ki je razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo imetnika izplačljiva iz tega premoženja, in ki ga upravlja družba za upravljanje.
Vzajemni sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada. Vzajemni sklad ni pravna oseba.
Fizična oziroma pravna oseba postane lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada z vplačilom investicijskega kupona vzajemnega sklada.
Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote. Nanj ni dovoljena izvršba.
Vzajemni sklad lahko oblikuje samo družba za upravljanje, in sicer tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada in s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Pred začetkom sprejemanja vplačil mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.
Družba za upravljanje upravlja vzajemni sklad v svojem imenu in za račun sklada. Upravljanje lahko s pogodbo in z dovoljenjem Agencije prenese na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje.
Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve vstopnih in izstopnih stroškov v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada in izraženi v odstotku od vrednosti investicijskih kuponov vzajemnega sklada. Za opravljanje storitev je upravičena do letne provizije.
Investicijski kupon je imenski vrednostni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje, ki se glasi na enoto, več enot ali del enote premoženja vzajemnega sklada in ki daje imetniku investicijskega kupona naslednje pravice:
pravico zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon;
pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije;
pravico do izplačila sorazmernega dela čistega donosa od naložb vzajemnega sklada, če pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo.
Vzajemni investicijski sklad za vlaganje v vrednostne papirje je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje. Vzajemni sklad ni pravna oseba. Vlagatelj postane z vplačilom v vzajemni sklad imetnik investicijskega kupona vzajemnega sklada. (221. čl. ZISDU-3)
Vzajemni sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje. Vlagatelj postane z vplačilom v vzajemni sklad imetnik investicijskega kupona vzajemnega sklada. Vzajemni sklad ni pravna oseba. (221. čl. ZISDU-3)
Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote (223. čl. ZISDU-3). Na premoženje investicijskega sklada ni dovoljena izvršba (192. čl. ZISDU-3).
Vzajemni sklad lahko oblikuje samo družba za upravljanje, in sicer tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada, s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev in pridobi dovoljenje za upravljanje sklada. Vzajemni sklad je oblikovan, ko družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje vzajemnega sklada. (254. čl. ZISDU-3) Družba za upravljanje ne sme sprejemati vplačil investicijskih kuponov vzajemnega sklada, dokler vzajemni sklad ni oblikovan. (255. čl. ZISDU-3)
Pravila upravljanja vzajemnega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med družbo za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, in imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada (251/1. čl. ZISDU-3)
Družba za upravljanje upravlja vzajemni sklad v svojem imenu in za račun sklada. Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, lahko prenese upravljanje tega sklada na drugo družbo za upravljanje, če prevzemna družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Prenos se opravi s pogodbo o prenosu upravljanja, pred prenosom upravljanja vzajemnega sklada pa prevzemna družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije za prevzem upravljanja. (258, 259. čl. ZISDU-3)
Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve vstopnih in izstopnih stroškov v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada in izraženi v odstotku od vrednosti investicijskih kuponov vzajemnega sklada. (245/1,2. čl. ZISDU-3) Za opravljanje storitev je upravičena do letne provizije. (246. čl. ZISDU-3)
Krovni sklad
Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, ki so oblikovani kot ločeno premoženje. Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih.
Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov. Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih. Krovni sklad ni pravna oseba. (302. ZISDU-3) V RS lahko krovni sklad oblikuje samo družba za upravljanje, in sicer tako, da sprejme pravila upravljanja krovnega sklada, s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev in pridobi od Agencije za trg vrednostnih papirjev dovoljenje za upravljanje krovnega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega podsklada. Ob nastanku morata biti oblikovana vsaj 2 podsklada. S pridobitvijo obeh dovoljenj je krovni sklad oblikovan in od takrat lahko družba za upravljanje sprejema vplačila enot premoženja podskladov. (313. in 314. čl. ZISDU-3)
Investicijska družba
Investicijska družba je investicijski sklad, organiziran kot d.d., katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Investicijska družba je alternativni investicijski sklad, organiziran kot d.d. s sedežem v RS, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in katere poslovanje je usklajeno z določbami o investicijski družbi. (11. čl. ZISDU-3)
Družba za upravljanje
Družba za upravljanje je gospodarska družba, ki je pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov; ne sme opravljati nobenih drugih storitev.
Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:
• upravljanje premoženja investicijskih skladov;
• druge storitve upravljanja investicijskih skladov – trženje, prodaja investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, administrativne storitve (vodenje knjig, pravne storitve, vrednotenje premoženja, poročanje, vodenje evidenc ipd.) in druge storitve, potrebne za učinkovito upravljanje premoženja investicijskih skladov.
Te storitve lahko opravljajo samo družbe za upravljanje, ki pa lahko pod določenimi pogoji za posamezne storitve pooblastijo drugo osebo, pri čemer družba za upravljanje ostane polno odškodninsko odgovorna za opravljanje teh storitev; te odgovornosti ni mogoče omejiti ali izključiti.
Družba za upravljanje je lahko organizirana kot d.d. ali d.o.o. in praviloma ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen storitev upravljanja investicijskih skladov. Zagotoviti mora, da razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg premoženja investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter glede na njeno izpostavljenost tveganjem, povezano z opravljanjem storitev (kapitalska ustreznost). Če se kapital družbe za upravljanje zniža pod zahtevani znesek, ga mora ustrezno povečati, sicer se ji odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov. Spoštovati mora pravila o obvladovanju tveganj, vzpostaviti oziroma sprejeti procese in ukrepe obvladovanja tveganj ter spremljati posledice izvajanja teh ukrepov.
Družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v RS, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (13/1. čl. ZISDU-3).
Družba za upravljanje opravlja:
• storitve upravljanja investicijskih skladov (32/1. čl. ZISDU-3), ki obsegajo upravljanje premoženja investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje; administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje; trženje enot investicijskega sklada (99. čl. ZISDU-3);
• storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti;
• pomožne storitve, in sicer investicijsko svetovanje v zvezi s finančnimi instrumenti, kot jih določa ZTFI TER hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov (150/1. čl. ZISDU-3)
• storitve upravljanja alternativnih investicijskih skladov (32/4. čl. ZISDU-3);
• drugih dejavnosti ne sme opravljati!!! (32/5. čl. ZISDU-3)
Storitve upravljanja investicijskih skladov lahko v RS opravljata samo družba za upravljanje in družba za upravljanje države članice, ki v RS ustanovi podružnico oz., ki lahko v RS neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (100. čl. ZISDU-3). Družba za upravljanje oz. družba za upravljanje države članice, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, lahko pisno pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve oz. posle, ki spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov. Kljub prenosu opravljanja posameznih storitev oz. poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika za opravljanje navedenih storitev. (122. čl. ZISDU-3)
V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede družba za upravljanje ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev investicijskih skladov (32/2. čl. ZISDU-3)
Družba za upravljanje je lahko organizirana kot d.d., SE ali d.o.o. (30/1. čl. ZISDU-3). Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, je 125.000,00 EUR. Če vrednost premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja na račun investicijskih skladov, presega 250.000.000,00 EUR, družba za upravljanje poleg 125.000 EUR zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 % vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 250.000.000 EUR, vendar vsota osnovnega kapitala in dodatnega kapitala ne sme presegati 10.000.000 EUR. Če družba za upravljanje opravlja še druge storitve po 32. čl. ZISDU-3, se znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje poveča za znesek, ki ga za opravljanje ustrezne storitve zahteva ustrezen zakon. (33. čl. ZISDU-3)
Firma
Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad oziroma za investicijsko družbo, in označbo, ki jasno izraža njegovo naložbeno usmeritev.
OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
Družba za upravljanje mora pridobiti dovoljenje Agencije:
• za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov (pred vpisom v register),
• za združitev z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo ali za delitev,
• za ustanovitev podružnice v tuji državi,
• za upravljanje posameznega investicijskega sklada.
Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev (173. čl. ZISDU-3). Posamezen investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika njegovega premoženja (164/2. čl. ZISDU-3). Skrbnik vodi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev, hrani vrednostne papirje, zagotavlja izpolnitev obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun investicijskega sklada, v poslovno običajnih rokih ipd. (165.čl. ZISDU-3).
Skrbniške storitve lahko opravlja samo:
- banka s sedežem v RS, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
- podružnica banke države članice, ustanovljena v RS, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;
- podružnica banke tretje države, ustanovljene v RS, ki je pridobila dovoljenje Banske Slovenije za opravljanje skrbniških storitev. (166. čl. ZISDU-3)
Skrbnik mora pri opravljanju skrbniških storitev ravnati v skladu z ZISDU-3, zakonom, ki ureja bančništvo in predpisi, izdanimi na njuni podlagi, v skladu s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev ter v vsem paziti na interese vlagateljev v investicijski sklad (169/1. čl. ZISD-3). Skrbnik je za svoje delo pa je upravičen do provizije in povračila stroškov (168/1. čl. ZISDU-3).
Premoženje investicijskega sklada mora biti ločeno od premoženja drugih investicijskih skladov, premoženja družbe za upravljanje in skrbnika ter od premoženja, prejetega v upravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev ter ločeno mora biti premoženje imetnikov enot posameznih podskladov istega krovnega sklada (179. čl. ZISDU-3). Za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, mora družba za upravljanje odpreti poseben denarni račun, preko katerega se opravljajo denarna izplačila in sprejemajo denarna vplačila v zvezi s posli, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun posameznega investicijskega sklada (182/1. čl. ZISDU-3).
Zadolževanje investicijskega sklada je dopustno le, če:
- njegova pravila upravljanja oz. instituta dopuščata zadolževanje;
- obveznosti iz kreditov ne presežejo 10 % njegovih sredstev;
- je namen zadolžitve le zagotavljanje kratkoročne likvidnosti;
- ročnost kreditov ne preseže 6 mesecev;
- so pogoji zadolževanja v skladu z običajnimi tržnimi pogoji. (188/1. čl. ZISDU-3)
Družba za upravljanje oziroma skrbnik za račun investicijskega sklada praviloma ne smeta najemati kreditov oziroma se zadolževati. Prav tako praviloma ni dovoljeno zastaviti ali drugače obremeniti premoženja investicijskega sklada.
Investicijska družba
Za investicijsko družbo se uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi. Ustanovi se lahko samo po postopku sukcesivne ustanovitve delniške družbe; ustanovi jo družba za upravljanje s sprejemom statuta in javno objavo poziva za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe. Pred začetkom postopka mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje investicijske družbe.
Investicijska družba lahko opravlja samo dejavnost nalaganja premoženja v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.
Investicijsko družbo upravlja družba za upravljanje na podlagi pogodbe o upravljanju, za kar je upravičena do provizije in povrnitve stroškov. Družba za upravljanje lahko prenese upravljanje na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje.
Na premoženje investicijske družbe ni dovoljena izvršba, prav tako nad njo ni dovoljeno začeti postopka stečaja ali prisilne poravnave.
Za investicijsko družbo se uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, če ni v ZISDU-3 drugače določeno (401//1. čl. ZISDU-3). Ustanovi se lahko po postopku postopne ustanovitve delniške družbe ali po postopu sočasne ustanovitve delniške družbe.
V primeru postopne ustanovitve delniške družbe investicijsko družbo kot edini ustanovitelj ustanovi družba za upravljanje.
V primeru sočasne ustanovitve delniške družbe investicijsko družbo ustanovi najmanj 5 fizičnih ali pravnih oseb oz. drugih subjektov zasebnega in javnega prava, ki takoj po ustanovitvi z družbo za upravljanje sklenejo pogodbo o upravljanju investicijske družbe. (403. čl. ZISDU-3)
Investicijske družbe morajo imeti statut, h kateremu je potrebno pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev pred vpisom ustanovitve investicijske družbe v sodni register (414/1 in 415. čl. ZISDU-3)
Pred začetkom upravljanja investicijske družbe mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje investicijske družbe (420. čl. ZISDU-3).
Investicijska družba lahko opravlja samo dejavnost nalaganja premoženja v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj. (402. čl. ZISDU-3)
Investicijsko družbo upravlja družba za upravljanje na podlagi pisne pogodbe o upravljanju, za kar je upravičena do provizije in povrnitve stroškov (423/1. čl. ZISDU-3). Družba za upravljanje lahko prenese upravljanje na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje.
Na premoženje investicijske družbe ni dovoljena izvršba, prav tako nad njo ni dovoljeno začeti postopka stečaja ali prisilne poravnave.
PREOBLIKOVANJE INVESTICIJSKIH DRUŽB
Investicijske družbe se lahko preoblikujejo z združitvijo, delitvijo ali s preoblikovanjem v vzajemni sklad. Za preoblikovanje z združitvijo in delitvijo se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1. Kot prenosne, prevzemne, prevzete ali nove družbe so lahko udeležene le investicijske družbe, potrebno je tudi dovoljenje Agencije.
NADZOR NAD DRUŽBAMI ZA UPRAVLJANJE
Nadzor nad družbami za upravljanje in nad drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, opravlja Agencija, in sicer z namenom preverjanja, ali družbe za upravljanje spoštujejo pravila o upravljanju investicijskih skladov in druga pravila. V okviru nadzora Agencija spremlja, zbira in preverja poročila in obvestila, opravlja preglede poslovanja in izreka ukrepe nadzora (odreditev odprave kršitve, odreditev dodatnega ukrepa – zahteva za razrešitev člana upravnega odbora ali izvršnega direktorja, začasno prepoved upravljanja storitev, odvzem dovoljenja). Za opravljanje nadzora družbe za upravljanje plačujejo Agenciji nadomestilo, družba, ki ji je izrečen ukrep nadzora, pa mora plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka.
Družba za upravljanje mora agenciji redno poročati o spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, sklicu skupščine in sprejetih sklepih, imetnikih delnic, razrešitvi in imenovanju članov uprave…
ZDRUŽENJE DRUŽB ZA UPRAVLJANJE
V združenje družb za upravljanje se lahko povežejo družbe za upravljanje, ki zagotavljajo svoje storitve v RS ali v RS tržijo investicijske kupone vzajemnih skladov, s katerimi upravljajo. Za združenje se uporabljajo določbe ZGD-1 o GIZ.
Združenje opravlja naloge skupnega pomena za družbe za upravljanje.
Alternativni investicijski sklad
Alternativni investicijski sklad je vsak investicijski sklad, ki ni KNPVP, ne glede na to, ali premoženje zbira javno ali nejavno. (6. čl. ZISDU-3)
Oblike investicijskih skladov
V RS se lahko oblikujeta naslednji obliki investicijskih skladov za vlaganje v vrednostne papirje:
- vzajemni sklad in
- krovni sklad.
V RS se lahko na podlagi ZISDU-3 oblikujejo oz. ustanovijo samo naslednje oblike alternativnih investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje:
- alternativni vzajemni sklad,
- alternativni krovni sklad in
- investicijska družba s spremenljivim kapitalom. (8. čl. ZISDU-3)
Alternativni vzajemni sklad
Alternativni vzajemni sklad je alternativni investicijski sklad. Gre za premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje. Alternativni vzajemni sklad ni pravna oseba. (375. čl. ZISDU-3) Alternativni vzajemni sklad lahko poleg naložb v vrednostne papirje nalaga tudi v enote alternativnih investicijskih skladov, denarne depozite z ročnostjo daljšo od 12 mesecev, plemenite kovine oz. certifikate in nepremičnine in namenske družbe, ki so ustanovljene za nakup, imetništvo ali upravljanje nepremičnine (361/1. čl. ZISDU-3).
Alternativni krovni sklad
Alternativni krovni sklad je alternativni investicijski sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov (10. čl. ZISDU-3)
