Banke Flashcards
ZBan-1
ZBan-1 je krovni zakon, ki ureja bančništvo. Sprejet je bil leta 2006 in bil od takrat spremenjen že 12 krat. V veliki meri so sprejete posledica sprejetih direktiv na področju bančništva na nivoju EU. EU ima namreč ambicijo, da se preoblikuje tudi v t.i. bančno unijo, ki med drugim obsega tudi enoten režim jamstva za zajamčene depozite, enoten nadzor nad bankami ter enoten mehanizem za organizirano prenehanje insolventnih kreditnih institucij.
Banka
Banka je pravna oseba, ki opravlja bančne storitve na podlagi dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev. Ista definicija velja za hranilnice, pri čemer slednjim ni dovoljeno opravljati nekaterih finančnih storitev (pomožne finančne storitve – npr. upravljanje nepremičnin), pa tudi nižji osnovni kapital se zahteva zanje (1 mio. EUR, medtem ko za banke 5 mio. EUR). Sicer se skoraj vse določbe ZBan-1 uporabljajo tako za banke, kot tudi za hranilnice. Skupen izraz za banke in hranilnice je kreditne institucije.
Bistveni regulator je Banka Slovenije, ki med drugim tudi podeljuje dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Pridobitev tega dovoljenja je pogoj za pravico do sprejemanja depozitov od javnosti.
Bančne storitve so sprejemanje depozitov od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun.
Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe. Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe ali evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno. (25. čl. ZBan-2)
Pravna oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev, v firmi ne sme imeti besed banka, kreditna institucija ali hranilnica ter njihovih izpeljank (26. čl. ZBan-2).
Statusni ustroj
Nujno je organizirana kot d.d. z minimalnim osnovnim kapitalom 5 mio. EUR.
Banka ne sme kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem. TO JE BAJE ENKRAT VPRAŠAL ERJAVEC NA PDI – šlo je za neke navidezne pogodbe, poanta je bila, da je Factor banka d.d. dala družbi X kredit zato, da jo je družba X dokapitalizirala. Zraven so sicer izpeljali nekakšen navidezen posel, ampak bistveno je bilo, da so imeli zadaj ta posel, ki je v nasprotju z ZBan-1, torej ničen.
Poleg razlogov, določenih v ZGD-1 je skupščinski sklep banke ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga izreče BS. – Tudi sicer ima BS kot regulator izjemno velika pooblastila v korporacijskopravnem smislu.
BS je tudi udeležena v postopkih pridobivanja delnic banke in sicer daje soglasje k pridobivanju kvalificiranih deležev delnic banke. BS lahko pridobitelju, ki delnic ni pridobil v skladu z ZBan-1, naloži njihovo odprodajo. Sankcija za neupoštevanje je izdaja odločbe o prepovedi uresničevanja vseh pravic iz delnic banke s strani BS.
Banka se lahko odloči za enotirni ali dvotirni sistem upravljanja.
Uprava mora imeti najmanj 2 člana (!! – lex specialis od ZGD-1). BS mora dati soglasje k imenovanju posameznega člana uprave v upravo. Sklep nadzornega sveta banke tako učinkuje pod razveznim pogojem, da BS zavrne zahtevo za soglasje. Dodatne omejitve obstajajo tudi za NS.
Opravljanje bančnih in finančnih storitev
Bistveno je, da je pogoj za opravljanje bančnih in finančnih storitev na območju RS soglasje BS.
DEJAVNOSTI, KI JIH LAHKO OPRAVLJA BANKA
• banka lahko opravlja bančne storitve, finančne storitve in dodatne finančne storitve (30/1. čl. ZBan-2)
• bančne storitve sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun;
• finančne storitve sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev; dajanje kreditov (faktoring,…); finančni zakup (lizing, najem) dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen; plačilne storitve in storitve izdajanja elektronskega denarja; izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov; izdajanje garancij in drugih jamstev; hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo; oddajanje sefov; itd.; (5. čl. ZBan-2)
• Dodatne finančne storitve so posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic; storitve upravljanja plačilnih sistemov; upravljanje pokojninskih skladov; skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami; kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih; druge storitve ali posli. (6/1. čl. ZBan-2)
• Druge finančne storitve so opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov, storitve pokojninskih družb, zavarovalno zastopništvo, upravljanje investicijskih skladov. (6/2. čl. ZBan-2)
• Pomožne storitve so upravljanje premoženja banke, vodenje zbirk podatkov, vključno z osebnimi podatki, ali opravljanje podobnih poslov, ki se izvajajo kot podpora opravljanju storitev ene ali več kreditnih institucij (30/4. čl. ZBan-2).
Upravljanje s tveganji
Banka se v pravnoekonomskem smislu nahaja na »prepihu« različnih tveganj – kreditnega (nevarnost neizpolnitve obveznosti s strani nasprotne stranke), valutno, tržno (zaradi sprememb cen), operativno tveganje (različni zunanji dejavniki). Bistvenega pomena za banko je, da ima sistem upravljanja s temi tveganji.
V tem poglavju je skrit tudi pomemben trik prevzemnega prava in sicer 128.a člen ZBan-1, ki določa, da banka ne rabi dati prevzemne ponudbe, če je pridobila vrednostne papirje v ciljni družbi ob: a) realizaciji zavarovanja (predmet zavarovanja so delnice ciljne družbe) + pogoj, da prevzem ni bil namen zavarovanja + vseeno mora dati prevzemno ponudbo po 2 letih in b) s konverzijo terjatev v kapital (se pravi dokapitalizacija, katere predmet je terjatev banke do ciljne družbe) + tukaj ni potrebe po prevzemni ponudbi po preteku 2 let.
Glede upravljanja s tveganji ima veliko vlogo BS, ki predpiše en kup mehanizmov, ki se morajo upoštevati pri upravljanju s tveganji. Posledica takšnega pristopaje tudi to, da pri bankah v računovodskem smislu ni govora o sredstvih (Assets) kot pri drugih gospodarskih družbah, temveč je mnogo bolj relevantna ponderirana vrednost sredstev (Risk-weighted Assets, RWA), ki upošteva tudi tveganje za unovčenje tega sredstva (npr. terjatev NLB v višini 1000 EUR proti Sloveniji je ponderirana z X, proti Janezu Novaku z Y, proti Telekomu d.d. z Z, pri čemer X, Y in Z predstavljajo stopnjo tveganja te naložbe/sredstva).
To poglavje obsega tudi izjemno pomembno podpoglavje (4.4.) o kapitalu banke. Za razliko od drugih gospodarskih družb (iz realne ekonomije), ki poznajo zelo preprosto strukturo bilanc (sredstva na aktivni strani ter obveznosti in lastni kapital na pasivni strani), je struktura kapitala banke bistveno bolj kompleksna. Poenostavljeno povedano, pri bankah namreč obstajajo tudi t.i. (1) hibridni instrumenti (t.i. CoCo obveznice) ter (2) podrejene obveznice (podrejeni dolg). Bistvena lastnost prvih je, da v primeru, če nastopijo določeni sprožilci (Trigger) pride do konverzije dolga v kapital. To pomeni, da upnik takšnega instrumenta postane (delničar) banke. Za podrejene obveznice na drugi strani je značilno, da njihovi upniki pristanejo na to, da so poplačani v primeru stečaja banke za vsemi navadnimi upniki. V zameno za to (eni in drugi) seveda pridobijo razmeroma visoke obresti. S t.i. »izbrisi podrejencev« je BS razveljavila (skupaj z vsemi delnicami NLB, NKBM, Abanke) te instrumente teh bank in sicer upoštevajoč načelo, da morajo tudi ti subjekti nositi stroške reševanja bank. Gre sicer za načelo, ki se čedalje bolj uveljavlja v EU, vendar obstajajo različni pomisleki (tudi ustavnopravni) v takšno početje regulatorja.
Poslovne knjige in letno poročilo
Bistveno je to, da mora banka BS mesečno poročat določene računovodske postavke.
Varovanje zaupnih podatkov
Eden izmed bistvenih institutov bančnega prava je varovanje bančne skrivnosti. Ta obveznost velja tako za člane organov vodenja in nadzora banke, kot tudi njene zaposlene ter delničarje. Zakon določa nekaj izjem (preverjanje bonitete klienta med bankami, soglasje stranke, kaznivo dejanje,..).
Nadzor nad bankami
Bistvena institucija za nadzor nad bankami v RS je seveda BS, ki je sicer tudi ustavni organ. BS je pristojna tudi za tuje banke (države članice EU) glede poslov, ki jih opravljajo v RS. Banka mora BS na njeno zahtevo posredovati vse podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora. Prav tako mora banka BS omogočiti pregled poslovanja. BS lahko banki naloži tudi dodatne ukrepe za povečanje osnovnega kapitala banke, če je ta kapitalsko neustrezna. BS lahko z odločbo tudi določi posebnega pooblaščenca, ki opravlja posamezne aktivnosti v banki, kot jih s svojo odločbo opredeli BS.
Pod določenimi pogoji lahko BS tudi odvzame banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev (če je bilo pridobljeno z neresničnimi podatki, če ne upošteva odredb BS, če ne izpolnjuje obveznost v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog itd.).
V tem poglavju velja izpostaviti tudi razdelek 7.7. – »izredni ukrepi za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema«. Gre za ukrepe, ki se aktivirajo kot ultima ratio in sicer, če je banka v tako slabem finančnem položaju, da bi lahko prišlo do ogroženosti stabilnosti celotnega finančnega sistema. Tukaj je predvidenih pet ukrepov izmed katerih je najbolj razvpit ukrep 1.a – prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti banke. Gre za t.i. »Bail-in«, ki ga na podlagi zahtev evropske komisije implementirala Slovenija kot pogoj za prenos »slabih terjatev« na »slabo banko«. Poanta ukrepa je to, da BS z odločbo razveljavi vse delnice banke, za njimi se razlasti imetnike hibridnih instrumentov, še za njimi pa pridejo na vrsto imetniki podrejenih obveznic. Za tem se banko dokapitalizira (v SLO. jih je potem dokapitalizirala država). Ostali ukrepi so nekoliko manj pomembni (izredna uprava banke, prodaja vseh delnic banke, povečanje osnovnega kapitala banke ter prenos premoženja banke). Bistveno za vse ukrepe je, da ima tukaj izjemno velik vpliv BS, ki dejansko pridobi korporacijskopravna pooblastila skupščine ter nadzornega sveta banke. Izdaja lahko tudi navodila, ki so za upravo banke zavezujoča. Tudi sodno varstvo je še dodatno omejeno.
Zajamčene vloge
Zajamčene vloge predstavljajo enega izmed bistvenih konceptov bančništva. Gre za to, da so vloge oseb (fizičnih in pravnih) do višine 100.000,00 EUR varne, s čimer se zagotavlja zaupanje v bančni sistem. Za SLO se ocenjuje, da je v bančnih depozitih cca. 17 milijard EUR. Od tega deleža kar 15 milijard EUR predstavljajo depoziti do 100.000,00 EUR. Ideja je namreč v tem, da jamstva za te vloge preprečujejo panične dvige denarja z bank, ki bi dejansko banko potisnile v stečaj. S tem se zagotavlja eden izmed ciljev bančnega (insolvenčnega) prava – t.j. krepitev zaupanja v bančni sistem. Slovenski sistem jamstva temelji na tem, da v primeru stečaja banke s sedežem v RS jamčijo za vse depozite te banke druge banke s sedežem v RS. Če jih te banke ne morejo zagotoviti, jih zagotovi RS. Posamezna banka (X) jamči v primeru stečaja druge banke s sedežem v RS (Y) po formuli: zajamčene vloge v banki X/(vse zajamčene vloge v RS – zajamčene vloge v banki Y). BS v odločbi določi, katera konkretna banka prevzame obveznost do varčevalcev banke v stečaju (t.i. banka prevzemnica). V RS je torej vzpostavljen ex post sistem solidarnostnega jamstva vseh bank za zajamčene vloge posamezne banke, kar je predmet številnih kritik. Primerjalno gledano obstajajo številni sistemi ex ante jamstev – po ideji, da vse banke proporcionalno zbirajo denar v poseben sklad, iz katerega se potem te vloge poplačajo. Ideja je, da bi se de lege ferenda tak sistem vzpostavil na ravni celotne EU kot eden izmed elementov t.i. bančne unije kot naslednje stopnje integracije EU.
Stečaj banke
Nad banko je dovoljeno voditi stečajni postopek, ni pa dovoljeno voditi postopka prisilne poravnave. Subsidiarno se uporabljajo pravila ZFPPIPP. Formalni pogoj za začetek stečajnega postopka nad banko je ugotovitvena odločba BS, da obstajajo stečajni razlogi, pri čemer razlogi za njen stečaj nastopijo prej kot po ZFPPIPP (zadošča ugotovitev, da banka ne more izpolnjevati svojih tekočih obveznosti). V tej odločbi BS tudi imenuje banko prevzemnico. BS je aktivno legitimirana za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti ugotovitveno odločbo, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka nad banko. Sodišče mora izdati sklep o začetku stečajnega postopka naslednji delovni dan. Zoper ta sklep pa ni pritožbe. Za razliko od splošnih pravil stečajnega postopka terjatev iz naslova zajamčenih vlog ni potrebno prijavljati v stečajni postopek. Pravila stečajnega postopka so tesno povezana s pravili o zajamčenih vlogah iz 8. poglavja ZBan-1. BS določi banko prevzemnico, ki mora skupaj z banko v stečaju v 5 delovnih dneh ugotoviti stanje vseh vlog in zapisnik o tem poslati BS. BS mora banki prevzemnici zagotoviti tudi likvidnostna sredstva za izplačilo teh vlog. Banka prevzemnica mora začeti izplačevati zajamčene vloge najkasneje 20 delovni dan potem, ko je BS izdala ugotovitveno odločbo o tem, da določena banka izpolnjuje pogoje za začetek stečajnega postopka.
Pravna oseba za upravljanje terjatev bank
To poglavje zakona je pomembno zaradi položaja »slabe banke« kot ločitvenega upnika v postopku zaradi insolventnosti. Notri se sicer nahaja praktično le ena pomembna določba in sicer, da lahko DUTB upravlja terjatev bank in unovčuje ločitvene pravice zunaj pravil ZFPPIPP in sicer po splošnih pravilih o unovčevanju ločitvene pravice. S prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek s strani DUTB, stečajni upravitelj ne sme unovčevati premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ampak mora DUTB pustit, da proda to premoženje po splošnih pravilih, ki veljajo za to ločitveno pravico. Če stečajni upravitelj ali drug upnik prereka takšno terjatev DUTB, ta lahko vseeno proda premoženje, ki je predmet ločitvene pravice. Če potem sodišče ugotovi, da ta terjatev oz. ločitvena pravice DUTB ne obstoji, mora ta v stečajno maso vrniti to premoženje oz prejeto kupnino. Če prejeta kupnina ne odraža tržne vrednosti, pa mora DUTB vrniti pošteno tržno vrednosti. Morebitni presežek nad višino terjatve, DUTB vrne v stečajno maso.
Postopek odločanje Banke Slovenije v posamičnih zadevah
Subsidiarno odloča po ZUP. Ni vrnitve v prejšnje stanje, niti ni izrednih pravnih sredstev. O posamičnih zadevah odloča Svet BS kot kolegijski organ.
Stranke dajejo izjave pisno.
BS izdaja odločbe, sklepe in odredbe. Proti odločbam ni pritožbe.
Stranke imajo pravico do sodnega varstva (subsidiarna uporaba ZUS-1). Tožbo je treba vložiti v 15 dneh. Proti sodbi ni pritožbe.
Hranilnice
Subsidiarno se uporabljajo zanje določbe glede bank. Razmeroma malo specialnih določb. Minimalni znesek OK je tako npr. le 1.000.000,00 EUR.
Bančno interesno združenje in sistem izmenjave informacij o boniteti bank
Banke se združujejo v bančno interesno združenje, ki je oblikovano kot gospodarsko interesno združenje (Združenje bank Slovenije). ZBan-1 sicer določa tudi nekatere druge pristojnosti, kot je na primer abstraktna možnost vzpostavitve sistema jamstev preko zajamčenih vlog.
Vse banke morajo zbirati podatke o boniteti strank, ki so fizične osebe. Mora se organizirati in upravljati sistem
Kvalificiran delež
za pridobitev 10%, 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke je potrebno dovoljenje Banke Slovenije;
