Gospodarsko statusno Flashcards
Gospodarsko pravo
Gospodarsko pravo je disciplina, ki se ukvarja s pravnimi normami in instituti, povezanimi z gospodarskim sistemom kot celoto, zlasti pa z delovanjem gospodarskih subjektov na trgu ter oblikovanjem, organizacijo in prenehanjem gospodarskih družb. Značilnost gospodarskega prava je prepletanje civilnih in javnopravnih norm.
Sistem pravil, ki spadajo v gospodarsko pravo, lahko razvrstimo na:
- razmerja, ki se nanašajo na osebe (statusni del); ta del obravnava subjekte, ki so posebej organizirani in tipični za gospodarsko pravo - gospodarske družbe;
- razmerja, ki se nanašajo na posle in vrednostne papirje, ki se obravnavajo v okviru obligacijskega prava;
- razmerja o ureditvi trga, ki obsegajo tržno in konkurenčno pravo.
Gospodarski subjekti - OZ
Pojem gospodarskih subjektov je opredeljen v OZ v 13. členu, ki sicer nosi naslov gospodarske pogodbe in v drugem odstavku določa:« Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti«.
Za gospodarske subjekte v smislu OZ se štejejo:
gospodarske družbe;
druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
samostojni podjetniki posamezniki;
tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.
Gospodarska pogodba
Za opredelitev GOSPODARSKE POGODBE je uveljavljeno subjektivno merilo, saj je bistvena značilnost subjektov, ki jo sklepajo. To so gospodarski subjekti, vendar pa te opredeli po dveh merilih:
ali so organizirani v določene pravnoorganizacijske oblike,
ali pa opravljajo pridobitno dejavnost in pri slednjih gre za gospodarske subjekte le tedaj, če je predmet pogodbe v zvezi s pridobitno dejavnostjo.
Pojem gospodarske pogodbe je pomemben iz razloga, ker se na gospodarsko pogodbo vežejo posebne zahteve ali posebni opredelilni elementi in posebne posledice.
Po OZ ima vsak gospodarski subjekt položaj profesionalne osebe, ta pa je vsak pravni subjekt (pravna ali fizična oseba), ki nastopa v pravnem prometu v zvezi z opravljanjem svojega poklica oziroma dejavnosti in ponuja določene storitve, za katere je potrebno posebno strokovno znanje, izkušnje in usposobljenost.
Iz pojma profesionalne osebe izhaja pojem profesionalne skrbnosti, ki jo OZ opredeli kot skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ)
Samo za GOSPODARSKE POGODBE se uporabljajo naslednja pravila OZ:
o uporabi poslovnih običajev, uzanc in poslovne prakse (12. člen);
splošni pogoji poslovanja (120., 121. čl. OZ) – akti, ki jih sprejemajo gospodarski subjekti, da z njimi vnaprej urejajo pravna razmerja s svojimi komitenti oz. strankami v množičnih in tipiziranih pravnih razmerjih. za splošne pogoje poslovanja se štejejo tudi razna opozorila, ki so dostopna javnosti. splošni pogoji vežejo, kadar jih zakon določa oz. zakon izrecno pooblašča podjetja, da lahko določijo te enostranske pogoje, pri čemer mora biti za veljavnost pogojev podano soglasje volje obeh strank, pogoji morajo biti objavljeni na običajen način in pogoji morajo biti stranki znani oz. bi ji morali biti znani. Nična so določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, tudi če jih odobri pristojne organ.;
obveznost iz gospodarske pogodbe izročitev dolgovane stvari javnemu skladišču na račun upnika ima učinke položitve pri sodišču (2. odstavek 304. člena);
posebno pravilo o času, potrebnem za zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb (349. člen);
domneva oderuških obresti ne velja za gospodarske pogodbe (2. odstavek 377. člena);
domneva solidarnosti dolžnikov deljive obveznosti, ki je nastala z gospodarsko pogodbo (394. člen) – če je več dolžnikov pri kakšni deljivi, z gospodarsko pogodbo nastali obveznosti, odgovarjajo solidarno, razen če so pogodbeniki izrecno odklonili solidarno obveznost. notranji dogovor med dolžniki nasproti upniku ne velja, njemu so odgovorni solidarno.;
prenos denarne terjatve, ki je nastal na podlagi gospodarske pogodbe, učinkuje tudi, če sta upnik in dolžnik dogovorila, da upnik te terjatve ne bo smel prenesti (4. odstavek 417. člena);
prodajna pogodba, ki je gospodarska pogodba, nastane, čeprav kupnina ni določena oziroma določljiva, kupec pa dolguje običajno oziroma primerno kupnino (2. odstavek 442 .člena);
krajši rok za obvestilo o očitnih in skritih napakah prodane stvari (1. odst. 461. člena in 1. odstavek 462. člena –nemudoma, sicer 8 dni);
pravilo, ki se uporablja pri gospodarski prodajni pogodbi takrat, ko je prodajalec kupcu dal večjo količino, kot je bilo dogovorjeno (473. člen);
v primeru prodaje po vzorcu oziroma modelu, prodajalec odgovarja po pravilih za stvarne napake, če stvar ne ustreza vzorcu oziroma modelu (518. člen);
pri gospodarskih pogodbah posojilojemalec dolguje obresti tudi, če niso bile dogovorjene (2. odstavek 570. člena );
pri gospodarski pogodbi porok odgovarja kot porok in plačnik, če ni dogovorjeno kaj drugega (4. odstavek 1019. člena).
Velja opozoriti na učinke pridržne pravice po 264. členu OZ – poplačilo iz vrednosti dolžnikove stvari kot zastavni upnik, enako pridobijo zastavno pravico špediterji in prevozniki ter komisionarji, in če se ta pravica uveljavlja v zvezi z insolvenčnim postopkom zlasti s stečajnim postopkom, potem ima takšen zastavni upnik, ki je zastavno pravico pridobil v zvezi z gospodarsko pogodbo poseben status, saj mu glede na ureditev po 282. členu ZFPPIPP tako pridobljene ločitvene pravice ni potrebno prijaviti v stečajnem postopku in jo lahko uveljavi izven sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo ločitveno pravico.
Izvensodna prodaja zastavljene stvari (167/1. člen SPZ): Zastavni upnik in zastavitelj se lahko z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina lahko proda izvensodno. Dogovor o izvensodni prodaji mora biti sklenjen pisno. Pri zastavnih pogodbah, ki se po določilih obligacijskega prava štejejo za gospodarske pogodbe, se obstoj dogovora o izvensodni prodaji domneva.
Ta pravila so za gospodarske pogodbe lex specialis.
Gospodarski spor
Pojem gospodarski subjekt NI opredelilni element za definicijo GOSPODARSKEGA SPORA. Postopek o gospodarskih sporih urejajo določbe členov 480 do 496 Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Gospodarski spor po subjektivnem kriteriju je spor, v katerem nastopajo kot stranke gospodarski subjekti:
1) v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost;
2) v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in
3) v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami, zavodi (vključno javni zavod), zadrugami, državo ali samoupravno lokalno skupnostjo. (481. člen ZPP)
Vendar spori med temi osebami niso gospodarski, če gre za:
spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in
spore zaradi motenja posesti.
4) t.i. statusni gospodarski spori so
1. v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb;
2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov), izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov,
3. v sporih med zadružniki, zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja, za katere je treba uporabiti zadružno pravo. (482. čl. ZPP)
5) spori med zgoraj naštetimi osebami ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
Gospodarski spor po objektivnem kriteriju je spor, ki po svoji vsebini veljajo za gospodarske spore, ne glede na to, kdo so stranke:
1) v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju, in v sporih. za katere velja plovbno pravo (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov
2) v sporih, izvirajočih iz vpisov v sodni register,
3) v sporih iz koncesijskih pogodb;
4) v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe, kadar se ta nanaša na spor, ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih;
5) v sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence,
6) v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. (483. člen ZPP)
Kdaj je spor gospodarski, če gre za sosporništvo? Če gre za materialno sosporništvo (sosporniki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti, njihove pravice in obveznosti se opirajo na isto pravno podlago, gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti), je spor gospodarski, če je vsaj en sospornik gospodarska družba, zavod, zadruga, država, lokalna skupnost ali podjetnik posameznik pri opravljanju pridobitne dejavnosti.
Načela postopka
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – pomembna je hitrost reševanja sporov;
omejitev obligatornosti glavne obravnave – predsednik senata lahko brez naroka izda odločbo, ko po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbo;
načelo pismenosti – stranke ne morejo dajati zunaj naroka ustnih izjav na zapisnik;
V zvezi s pravili postopka v gospodarskih sporih še velja:
- Posebna izbirna krajevna pristojnost: Poleg sodišča splošne pristojnosti je pristojno tudi sodišče kraja, kjer bi moral toženec po sporazumu strank izpolniti pogodbo (forum solutionis), če gre za:
- spor o ugotovitvi (ne)obstoja pogodbe; ali
- spor za izpolnitev ali razvezo pogodbe; ali
- odškodninski spor zaradi neizpolnitve pogodbe.
- Priprave na glavno obravnavo - v nujnih primerih lahko sodišče takoj po predhodnem preizkusu tožbe razpiše glavno obravnavo. Narok lahko določi po telefonu, brzojavno ali z uporabo telekomunikacijskih storitev.
- Glavna obravnava - sodišče lahko brez naroka izda odločbo, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.
- Poskus poravnave - stranki lahko sporazumno predlagata preložitev naroka, da poskusita skleniti poravnavo.
- revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000 EUR. To ne velja za spore glede varovanja intelektualne lastnine in varstva konkurence, v katerih je uveljavljen vsebinski kriterij dovoljenosti revizije (competentia rationae causae);
- ne veljajo določbe o mirovanju postopka;
- verodostojne listine, na podlagi katere se izda plačilni nalog, ni treba priložiti v izvirniku ali overjenem prepisu, zadošča, če overi prepis take listine pooblaščeni organ pravne osebe; v postopku v gospodarskih sporih ni dovoljen nedokumentiran plačilni nalog;
- spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatve, ki ne presega 4.000 EUR;. V postopkih v sporih majhne vrednosti in v postopkih za izdajo plačilnega naloga obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena tega zakona izdelana, če stranka napove pritožbo; rok za napoved pritožbe je 8 dni; zoper sodbo se lahko pritoži samo stranka, ki je napovedala pritožbo.
V sodni praksi veljajo in se uporabljajo določila o sodbi s skrajšano obrazložitvijo tudi v primeru, ko se postopek nadaljuje v pravdnem postopku po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvrši na podlagi verodostojne listine.
Pojem gospodarske družbe
Temeljni korporacijski pravni predpis, ki ureja status gospodarskih družb, njihovo organiziranost, delovanje in povezovanje je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, UL RS 55/2015, veljaven od 8.8. 2015).
Po tem zakonu je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Družbe se štejejo za gospodarske družbe, tudi če v skladu z zakonom v celoti ali deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna.
Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:
- kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba (tiha družba, ki ni več urejena, in dvojna družba) ali
- kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. (3. čl. ZGD-1)
Kriterij za delitev družb je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
- osebna družba: poleg družbe odgovarja za obveznosti družbe vsaj en družbenik z vsem svojim premoženjem, upnik lahko poseže na premoženje družbe in družbenika
- kapitalska družba: družba sama odgovarja za svoje obveznosti, upnik lahko poseže samo na premoženje družbe. Družbenik tvega samo svoj vložek in tudi če so dolgovi družbe večji od družbenega premoženja, upniki ne morejo poseči po premoženju družbenika
Ustanovitelj družbe ali gospodarskega interesnega združenja je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače.
Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Vpis v sodni register ima nasproti 3. osebam pravni učinek šele od trenutka objave posameznega podatka v sodni register. (3. člen ZGD-1)
Pravna osebnost
ZGD-1 določa, da so vse družbe pravne osebe in kot take so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. (4. čl. ZGD-1)
NASTANEK GOSPODARSKE DRUŽBE
a) Akt o ustanovitvi
- akt o ustanovitvi je družbena pogodba, razen pri d.d. je akt o ustanovitvi statut
- v družbeni pogodbi ali statutu se družbeniki dogovorijo o pravni obliki družbe in o medsebojnih razmerjih
- družbena pogodba ali statut pomenita izjavo volje družbenikov
- vendar z družbeno pogodbo in statutom še ne nastane pravna oseba
b) Vpis v sodni register
- da bi gospodarska družba pridobila lastnost pravne osebe, jo je treba vpisati v sodni register
- gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe s trenutkom vpisa v sodni register (5. čl. ZGD-1)
- z vpisom javnosti postane znano, da je družba nastala, sicer nastanek pravne osebe navzven ni razviden
- Pred vpisom v register se za razmerje med družbeniki in družbenicami uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi (societa). Če kdo pred vpisom družbe v register nastopa v njenem imenu, je odgovoren osebno z vsem svojim premoženjem. Če je teh oseb več, so odgovorne solidarno. Če pri takem nastopanju družbeniki pridobijo kakšne pravice, jih morajo po vpisu družbe v register prenesti na družbo, razen če družba nasprotuje prevzemu. (5. čl. ZGD-1)
Dejavnost
Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Z zakonom se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali organizacije.
Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, vendar sme družba opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
Pravni posli, ki jih sklene družba z drugimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v statut ali družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle (t.i. pravni posli ultra vires), so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v statutu ali družbeni pogodbi še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev (izjema od načela publicitete sodnega registra!). (6. čl. ZGD-1)
Dejavnost družbe je skup aktivnosti – poslov, ki jih opravlja družba. Ti posli obsegajo celotno delovanje družbe, usmerjeno k uresničitvi namena (cilja) družbe, na področju, ki z določitvijo dejavnosti v pravilih družbe konkretneje opredeljuje namen delovanja družbe. Delovanje družbe (kot umetne družbene tvorbe) se v zunanjem svetu izraža prek delovanja:
zaposlenih v družbi,
oseb, ki v družbi opravljajo poslovodno funkcijo, in
oseb, ki na podlagi drugih pravnih razmerij z družbo (npr. podjemne pogodbe) delujejo v imenu družbe.
Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register. (6/6. čl. ZGD-1), kar pomeni, da dejavnosti ni več določena kot podatek, ki se vpisuje v sodni register.
Odgovornost za obveznosti
Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki. (7. čl. ZGD-1)
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Osebne družbe:
ZGD-1 določa pri osebnih družbah odgovornost družbenikov, in sicer pri družbi z neomejeno odgovornostjo tako, da so upnikom solidarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem, in če družba upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti, so odgovorni vsi družbeniki solidarno (100/1. člen ZGD-1) - velja torej subsidiarna solidarna odgovornost.
Pri komanditni družbi odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem najmanj en družbenik (komplementar) najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti (komanditist) (135/1. čl. ZGD-1); vendar pa je komanditist odgovoren upnikom za obveznosti družbe do višine neplačanega zneska, ki bo ga moral vplačati po pogodbi, sicer velja subsidiarna odgovornost (145. čl. ZGD-1).
Kapitalske družbe:
d.o.o.: Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni (472. čl. ZGD-1), kar pomeni, da odgovarja samo družba s svojim premoženjem, družbeniki, ki zagotovijo osnovni kapital pa ne
d.d.: Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. (168/2,3. čl. ZGD-1)
K.d.d.: najmanj en družbenik je odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni (464/1. čl. ZGD-1).
V 8. členu je urejen pravni institut spregleda pravne osebnosti in določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki:
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje, kot posameznike, prepovedan,
če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot svojim lastnim premoženjem, ali
če so v svojo korist ali korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. (8/1. čl. ZGD-1)
Poslovodstvo - splošno
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij. (10. čl. ZGD-1)
Zastopanje
Zastopanje družbe je treba ločiti od predstavljanja družbe:
- zastopanje pomeni delovanje v imenu in na račun družbe nasproti tretjim, z namenom zavarovati premoženjskopravne interese družbe; gre za nastopanje v pravnem prometu, ki povzroča spremembe v pravni sferi družbe (pridobivanje pravic in obveznosti za družbo) iz pr. posla nastanejo posledice za družbo.
- predstavljanje pomeni nastopanje v imenu družbe pred pristojnimi državnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoženjskopravne narave, gre za dejanska opravila ne za pravna dejanja
Vrste zastopanja: zakoniti zastopnik, statutarni zastopnik, zastopanje pooblastilu (pooblaščenec), prokurist, trgovski potnik, poslovni pooblaščenec, pooblaščenec po zaposlitvi.
ZGD-1 ne ureja vseh vrst zastopnikov družb, ampak samo ZAKONITE ZASTOPNIKE (osebno odgovorni družbeniki osebnih družb oz. poslovodstvo družbe) - člane zastopniškega organa družbe. Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopniki). Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. (32. čl. ZGD-1)
Zakoniti zastopniki so nujna korporacijsko pravna značilnost (korporacijsko pravni atribut) družbe, saj ta (kot umetna, pravna tvorba) sama (po sebi) nima psihofizičnih (bioloških) lastnosti, potrebnih za samostojno izražanje pravnoposlovne volje. V zvezi s prej navedenimi t.i. korporacijskimi zastopniki ZGD-1 ureja:
- predpostavke za pridobitev upravičenja za zastopanje družbe,
- (zakonsko) dovoljene omejitve upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov v razmerju do tretjih in
- pravne učinke zastopanja v razmerju do tretjih.
ZAKONITI ZASTOPNIKI
- zakoniti zastopnik ima pooblastilo za zastopanje v zakonu – izvirno pooblastilo za zastopanje
- zastopnik izjavlja in oblikuje voljo za zastopanje družbe, ker družba ni sposobna sama izjaviti volje
- zakoniti zastopniki so določeni v zakonu glede na pravno obliko družbe:
- d.n.o.: vsi družbeniki,
- k.d.: vsi komplementarji,
- d.o.o.: poslovodja družbe,
- d.d.: vsi člani uprave družbe,
- K.d.d.: vsi komplementarji
- pooblastila zakonitega zastopnika so lahko omejena v aktu o ustanovitvi
- zaradi varnosti tretjih oseb morajo biti pooblastila zakonitega zastopnika zapisana v sodni register tretja oseba se mora v registru prepričati, kakšna pooblastila ima zakoniti zastopnik, s katerim sklepa pogodbo
- če zakoniti zastopnik, ki ima omejeno pooblastilo, sklene pogodbo s tretjo osebo, je takšna pogodba izpodbojna s strani družbe, ker bi tretja oseba mogla in morala vedeti za omejena pooblastila (publiciteta registra)
- če pa ima zakoniti zastopnik omejeno pooblastilo samo z internim navodilom ali sklepom, to ne velja navzven proti tretji osebi in ne vpliva na veljavnost pravnega posla, ker tretja oseba tega ni mogla vedeti.
STATUTARNI ZASTOPNIK
- statutarni zastopnik je zastopnik, ki je določen v aktu o ustanovitvi družbe
- akt o ustanovitvi lahko določa, da zastopajo družbo poleg zakonitega zastopnika tudi druge osebe
- akt o ustanovitvi določi vsa pooblastila statutarnega zastopnika
Ureja pa ZGD-1 tudi PROKURO kot posebno obliko splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe.
Ne ureja pa:
- pravnih posledic kršitve (notranjih) omejitev upravičenja za zastopanje korporacijskih zastopnikov in
- predpostavk ter pravnih učinkov zastopanja družbe po drugih pooblaščencih.
Glede teh vprašanj tudi za zastopanje družb veljajo splošna pravila obligacijskega prava, urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ).
Korporacijski zastopniki družbe so tisti zastopniki, katerih upravičenje za zastopanje temelji bodisi neposredno na zakonu, bodisi ga pridobijo z imenovanjem na tisto funkcijo (v organu družbe), za katero ta zakon oziroma pravila družbe (družbena pogodba oz. statut v skladu z zakonom), kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje družbe. Glede pristopa k ureditvi zastopnikov v
ZGD-1 je treba razlikovati dve skupini:
v prvo skupino spadajo korporacijski zastopniki, ki so (praviloma) hkrati upravičeni tudi voditi posle družbe, torej poslovodstvo,
v drugo skupino pa spadajo prokuristi družbe, za katere je značilno, da niso zakoniti zastopniki družb, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpajo iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.
Omejitve upravičenja korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe
Zaradi narave pravnega instituta korporacijskih zastopnikov kot nujne korporacijske značilnosti družbe (ki kot umetna tvorba nima lastne poslovne sposobnosti) upravičenje korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe v razmerju do tretjih praviloma ne more biti omejeno. Korporacijski zastopnik je upravičen (v razmerju do tretjih) v imenu in za račun družbe opravljati vsa pravna dejanja, ki jih lahko opravlja družba. Od opisanega splošnega pravila pa (tudi z učinki v razmerju do tretjih) veljata dve skupini izjem:
- upravičenje za zastopanje je omejeno na delovanje, ki je v skladu z namenom delovanja družbe,
- upravičenje posameznega korporacijskega zastopnika za zastopanje družbe je pri posamezni pravnoorganizacijski obliki omejeno s pravili o skupnem zastopanju, bodisi neposredno po zakonu
(to velja za delniško družbo), bodisi na podlagi pravil družbe v skladu z zakonom.
Zakonsko dovoljene omejitve - skupno zastopanje
Edina zakonska dovoljena (t.i. statutarna) omejitev upravičenja posameznega korporacijskega zastopnika, ki ima tudi učinke v razmerju do tretjih, so pravila o skupnem zastopanju. Za skupno zastopanje je značilno, da je pogodba veljavno sklenjena (oz. drugo veljavno pravno dejanje opravljeno), če izjavijo voljo za sklenitev pogodbe (v imenu družbe) vsi korporacijski zastopniki, za katere bodisi zakon bodisi pravila družbe v skladu z zakonom določajo, da družbo skupno zastopajo. Skupno zastopanje zato omejuje upravičenje posameznega korporacijskega zastopnika za (samostojno) zastopanje družbe.
omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika
1) Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:
1. ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja;
2. ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljena na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV;
4. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
5. ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
6. ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi prekrška po 26. točki prvega odstavka 685. člena tega zakona.
(2) Omejitev iz 3. točke prejšnjega odstavka ne velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je ta oseba:
- banka oziroma banka države članice po zakonu, ki ureja bančništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev,
- zavarovalnica oziroma zavarovalnica države članice po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalniških poslov,
- Republika Slovenija, Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenski državni holding, d.d., D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., ali
- delež dosegla zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
- borznoposredniška družba po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP;
- borza po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP; ali
- družba za upravljanje po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, in je v vlogi za vpis v sodni register predložila dovoljenja ATVP.
(3) Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev.
(4) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja:
- za osebe iz drugega odstavka tega člena,
- za ustanavljanje namenskih družb s strani specialnih alternativnih investicijskih skladov oziroma upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v njihovem imenu v skladu z določbami zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ter zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
- za srednje in velike družbe, kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije.
(5) Omejitev iz 2. točke prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na javno objavo na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ne velja za stečajnega dolžnika, ki mu sodišče dovoli poslovanje kot podjetniku ali zasebniku v skladu z določbami o osebnem stečaju v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. Stečajni dolžnik pri ponovnem vpisu v Poslovni register Slovenije predloži pravnomočni sklep sodišča.
(6) Omejitev iz tretjega odstavka tega člena ne velja, če družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo naslednje pogoje:
- imajo odprt transakcijski račun;
- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
- nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini več kot 50 eurov;
- niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, javno objavljene na seznamu zavezancev za davek, ki jim je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma ugotovitve davčnega organa, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, in
- ima neprekinjeno vsaj dva meseca zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, za najmanj polovični delovni čas.
(7) Omejitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena preneha z izbrisom iz kazenske evidence.
(8) Omejitvi iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena prenehata, ko davčni organ za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki je bila objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov ali na seznamu zavezancev za DDV, izda potrdilo o tem, da ta oseba ali kapitalska družba, v kateri je ta oseba neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v njenem kapitalu, nima zapadlih neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije, več kot v višini 50 eurov, in da ima izpolnjene vse obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače. Potrdilo iz prejšnjega stavka ob vpisu v sodni register ali Poslovni register Slovenije ne sme biti starejše od dneva objave zadnjega seznama iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek potrdilo ne sme biti starejše od 15 dni.
(9) Omejitev iz 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila omejitev iz 4. oziroma 6. točke prvega odstavka tega člena.
(10) Omejitev iz 5. točke prvega odstavka tega člena preneha v enem letu od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra.
(11) Registrski organi, določeni s tem zakonom, in notarji po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski obliki v kazenski evidenci ter evidenci pravnomočnih odločb sodišč, ki ju upravlja Ministrstvo za pravosodje, v evidenci Inšpektorata Republike Slovenije za delo, evidenci Tržnega Inšpektorata Republike Slovenije in evidenci Finančne uprave Republike Slovenije preverijo, ali za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije obstaja omejitev iz 1., 4. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(12) Obstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena pristojni organi iz prejšnjega odstavka preverijo tudi v primeru ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika s strani fizične ali pravne osebe iz druge države članice ali tretje države. Če ustrezne evidence ne omogočajo vzajemne izmenjave podatkov med Republiko Slovenijo, drugo državo članico ali tretjo državo, ustanovitelj, podjetnik oziroma pridobitelj statusa družbenika pristojnemu organu iz prejšnjega odstavka neobstoj omejitev iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena izkaže s predložitvijo naslednjih dokazil:
- izpis iz ustreznega registra, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za omejitev ustanovitve družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v zvezi s 1. in 4. točko prvega odstavka tega člena;
- potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, iz katerega je razvidno, da ustanovitelj družbe, podjetnika ali pridobitve statusa družbenika v matični državi ali državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, nima neporavnanih davčnih obveznosti v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena.
Dokumenti, predloženi za namen dokazovanja neobstoja omejitve ustanavljanja družb, podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika, ne smejo biti starejši od 30 dni.
(13) Omejitev iz 2., 3., in 5. točke prvega odstavka, omejitev iz tretjega odstavka in izpolnjevanje pogojev iz drugega, četrtega ter šestega odstavka tega člena se samodejno preverja v informacijskem sistemu za podporo poslovnim subjektom pred oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med:
- Poslovnim registrom Slovenije, Finančno upravo Republike Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru omejitev iz 2., 3., in 5. točke prvega odstavka tega člena ter glede izpolnjevanja pogojev iz druge, tretje in četrte alineje šestega odstavka tega člena,
- Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ter informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz prve alineje šestega odstavka tega člena in
- Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in informacijskim sistemom za podporo poslovnim subjektom v primeru preverjanja izpolnjevanja pogojev iz pete alineje šestega odstavka tega člena.
(14) Če so podani razlogi za omejitev iz 2. in 3. točke prvega odstavka, omejitev iz tretjega odstavka in niso izpolnjeni pogoji iz drugega, četrtega ter šestega odstavka tega člena, informacijski sistem za podporo poslovnim subjektom onemogoči oddajo vloge za vpis v sodni register ali Poslovni register Slovenije. Točka za podporo poslovnim subjektom ali notar stranko obvestita o obstoju in vrsti omejitve ter jo napotita na Finančno upravo Republike Slovenije, razen če oseba iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena predloži potrdilo iz osmega odstavka tega člena.
(15) Centralna depotna družba in Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve si za izvajanje 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena dnevno izmenjujeta podatke Poslovnega registra Slovenije in centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(16) Za namene tega člena se šteje, da ima družba odprt transakcijski račun, če je vpisan v Poslovni register Slovenije.
(17) Za namene tega člena se šteje, da so vse družbe, ki nimajo vpisane velikosti v Poslovnem registru Slovenije, mikro družbe.
Prokurist
Splošne značilnosti prokure
Prokura je oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe. O podelitvi prokure odloča poslovodstvo družbe, ki v imenu družbe izjavlja njeno poslovno voljo (torej zakoniti korporacijski zastopnik družbe), če pravila družbe v skladu z zakonom (odvisno od pravnoorganizacijske oblike družbe) ne določajo drugačnega postopka podelitve prokure.
Drugače kot upravičenje korporacijskih zastopnikov za zastopanje družbe, ki ne more biti (z učinkom v razmerju do tretjih) omejeno na določeno vrsto poslov oziroma določeno področje oziroma območje poslovanja družbe, je po drugem odstavku 33. člena ZGD-1 upravičenje prokurista za zastopanje družbe lahko omejeno tudi samo na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Taka omejitev ima učinke v razmerju do tretjih samo, če je vpisana v sodni register.
Skupna prokura
Podobno kot upravičenje posameznega člana poslovodstva družbe je tudi upravičenje posameznega prokurista za zastopanje družbe omejeno s pravili o skupnem zastopanju - skupni prokuri. Pri skupnem zastopanju pravna dejanja, ki jih opravijo zastopniki v imenu družbe, učinkujejo za družbo v razmerju do tretje osebe samo, če jih opravijo (dajo ustrezno izjavo volje) vsi zastopniki skupno. Pravna dejanja, ki jih tretje osebe opravijo v razmerju do družbe, pa učinkujejo že, če so opravljena (če je dana ustrezna izjava volje) samo enemu od skupnih zastopnikov. Po tretjem odstavku 34. člena ZGD-1 akt o ustanovitvi (družbena pogodba ali statut) lahko določi, da prokurist zastopa družbo skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki. Tudi takšno skupno zastopanje je zakonsko dovoljena omejitev upravičenja za zastopanje, ki učinkuje v razmerju do tretjih oseb.
Obseg prokure
Tudi za prokuro (enako kot za korporacijske zastopnike družbe - poslovodstvo družbe) velja splošno pravilo, da upravičenja prokurista pravno učinkovito (v razmerju do tretjih) ni mogoče omejiti. Od tega splošnega pravila veljajo naslednje izjeme:
- omejitev upravičenja za zastopanje družbe pri pravnih poslih, katerih posledica je bodisi odsvojitev bodisi omejitev nepremičnin, saj za te posle prokurist po prvem odstavku 35. člena ZGD-1 potrebuje posebno (posamično) pooblastilo zakonitega zastopnika družbe,
- omejitev upravičenja za zastopanje samo na predmet poslovanja posamezne podružnice (drugi odstavek 33. člena ZGD-1) in
- določitev skupne prokure (prvi in tretji odstavek 34. člena ZGD-1).
Drugačne omejitve prokure (od prej navedenih) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih (drugi odstavek 35. člena ZGD-1). Prokurist v mejah upravičenj zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi (35/3. čl. ZGD-1) – gre za zakonito pooblastilo za zastopanje pred sodišči.
Pooblaščenci
Poleg korporacijskih zastopnikov in prokuristov lahko družbo zastopajo tudi (drugi) POOBLAŠČENCI. To so osebe, ki jim družba podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom (prvi odstavek 74. člena OZ). V imenu družbe lahko (pravno učinkovito) podeli pooblastilo za zastopanje samo korporacijski zastopnik (oziroma v primeru skupnega zastopanja tisti korporacijski zastopniki, ki družbo skupno zastopajo, skupaj) razen, prokurista. Za zastopanje družbe na podlagi pooblastila, ki ga (v imenu družbe) podeli korporacijski zastopnik, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju, urejena v 69. do 73. členu OZ in o pooblastilu, urejena v 74. do 79. členu OZ. Prav tako pa OZ ureja tudi posebni obliki poslovnega pooblastila (zastopanja gospodarskih družb):
a) POOBLASTILO PO ZAPOSLITVI (80. člen OZ):
- pooblaščenec po zaposlitvi je delavec v družbi, ki opravlja delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem določenih pogodb (prodajalci v trgovinah, delavci v gostinstvu (natakarji), delavci pri poštnih in bančnih okencih, itd ). Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gopspodarsko družbo ali s.p. tudi pooblastila za sklepanje nekaterih pogodb, v mejah opravljanja delovnih opravil (npr. prodajalec: sklepanje kupoprodajne pogodbe) - pooblastilo z delovnim mestom
- obseg pooblastila se presoja glede na običaje – ali tako dejanje običajno spada v delovno področje delavca
b) UPRAVIČENJE TRGOVSKEGA POTNIKA ZA ZASTOPANJE (81. člen OZ):
- je posebna vrsta pooblaščenca, ki sme zastopati družbo pri prodaji blaga
- opravlja določena dela zunaj sedeža gosp. družbe in ni nujno da sklepa pogodbe
- pooblaščen je le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu; v dvomu nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila
- trgovski potnik ima določena upravičenja, čeprav mu ni bilo dano pooblastilo, in sicer lahko sprejema izjave glede napak blaga (reklamacije) in glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelovanjem in ukrene vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic.
- trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, pa brez posebnega pooblastila ni pooblaščen za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanje kupnine
c) POSLOVNI POOBLAŠČENEC
- ima splošno pooblastilo, na podlagi katerega ima pravico sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle, ki so običajni pri opravljanju poslovne dejavnosti družbe
- obseg pooblastila se presoja glede na naravo posla – ali je posel običajen pri opravljanju dejavnosti družbe
- ne more sklepati vseh pogodb po zakonu
Ti drugi pooblaščenci se ne vpisujejo v sodni register.
Firma
Gospodarsko družbo označuje: :
- firma: ime s katerim družba posluje (12/1. čl. ZGD-1) in se predstavlja navzven
- blagovna oz. storitvena znamka: označba, s katero lahko družba označuje svoje proizvode, na določeno blago lahko daje blagovno znamko samo tista družba, ki je pridobila pravico blagovne znamke
- označba geografskega porekla blaga: nekateri proizvodi so znani po tem, da so nastali v določenih geografskih okoljih (Kras – kraški teran, kraški pršut)
- Firma je ime, s katerim družba posluje oz. ime s katerim se družba predstavlja navzven
- firma družbe mora biti vpisana v sodni register
- po firmi se družba loči od drugih – gre za distinktivni, razlikovalni znak
- blago se danes ocenjuje tudi po firmi, ne le po kvaliteti (nekatere so sinonim za visoko kvaliteto – Mercedes)
- pravni red ščiti firme s pravom industrijske lastnine
SESTAVINE FIRME (Lučka, pogrebne storitve, d.o.o.)
- označba dejavnosti: v firmi mora biti oznaka, ki napotuje na dejavnost družbe (pogrebne storitve) (12/2. čl. ZGD-1); to je označba bistvene dejavnosti, ne rabijo biti vključene vse dejavnosti družbe. Zahteva, da mora firma družbe vključevati oznako predmeta njenega poslovanja, ne pomeni, da bi morale biti v firmi vključene (predpisane) vse dejavnosti, ki jih družba po svojih pravilih (družbeni pogodbi ali aktu o ustanovitvi) opravlja. Oznaka predmeta poslovanja kot del firme družbe mora vključevati samo bistveno (kratko) označbo, ki je povzetek najpomembnejšega poslovanja družbe (npr. poslovanje z nepremičninami, gostinstvo, informacijske tehnologije).
- označba pravne oblike družbe: v firmi mora biti navedeno za katero izmed 6 možnih oblik družbe gre, lahko je zapisana s kratico ali celim imenom (d.o.o. ali družba z omejeno odgovornostjo)
- dodatna sestavina: Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje nakazujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali vsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave firme ali znakom poslovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. (13. čl. ZGD-1)
Sestavino, ki družbo individualizira, imenujemo tudi fantazijsko poimenovanje. Med fantazijska pojmovanja spadajo kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke iz živega oziroma mrtvega jezika, ki v običajni jezikovni rabi nimajo posebnega pomena.
Pri osebnih družbah (d.n.o. in k.d.) mora biti iz dodatne sestavine razvidno ime družbenika, ki poleg družbe še odgovarja s premoženjem, pri kapitalskih družbah (d.o.o., d.d., in k.d.d.) je dodatna sestavina poljubna: kratice, fantazijska imena (ki nimajo hkrati narave označbe družbenikov družbe) in skovanke, ki v običajni rabi nimajo posebnega pomena. (27. čl. ZGD-1)
Firma ne sme vsebovali imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij (14. čl. ZGD-1).
Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (15/1. čl. ZGD-1).
Firma ne sme vsebovati besed, ki:
- nasprotujejo zakonu ali morali,
- vsebujejo znane blagovne znake drugega upravičenca,
- vsebujejo ali posnemajo uradne znake (17. čl. ZGD-1).
Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register. Družba lahko uporablja skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre. Skrajšana firma se vpiše v register. (19. čl. ZGD-1) Firma mora biti v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. (20. čl. ZGD-1)
Firme družb
- S.P.: firma mora vsebovati ime in priimek podjetnika, označbo dejavnosti in označbo “s.p.”, lahko uporablja tudi skrajšano firmo – ime in priimek podjetnika, označbo s.p.
- d.n.o.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika in navedbo, da je družbenikov več (Kranjc in drugi) ter označbo d.n.o.
- k.d.: dodatna sestavina firme mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in označbo k.d., imena komanditista ne sme biti v firmi
- d.o.o.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo d.o.o.
- d.d.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo d.d.
- K.d.d.: v firmi se lahko uporabi poljubna dodatna sestavina, upoštevajoč zakonske omejitve in označbo k.d.d. (27. čl. ZGD-1)
Firma družbe, katere družbenik je druga družba
Če je družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe družba, se v vnese firma družbe kot družbenik. (28. čl. ZGD-1)
Načela firmskega prava
Pri določitvi (izbiri) firme družbe je treba upoštevati splošna načela firmskega prava, ki so:
- načelo obveznosti firme,
- načelo resničnosti firme,
- načelo izključnosti firme.
Načelo obveznosti firme pomeni, da je firma obvezna korporacijska pravna značilnost (korporacijskopravni atribut) vsakega gospodarskega podjema, ki je organiziran v obliki družbe oziroma podjetnika. Posebna vidika načela obveznosti firme pa sta tudi:
- pravilo o obvezni uporabi firme pri poslovanju družbe in
- pravilo o enotnosti firme, po kateri mora družba pri svojem poslovanju uporabljati eno samo firmo.
Načelo resničnosti firme pomeni, da mora firma družbe obsegati samo resnične značilnosti (lastnosti) družbe, in da ne sme obsegati zavajajočih sestavin, ki bi lahko zavajale (povzročale zmoto), poslovne partnerje družbe ali druge subjekte na trgu, na katerem družba posluje.
Načelo izključnosti firme izraža temeljno funkcijo firme kot sredstva individualizacije gospodarskega podjema, katerega nosilec je družba. Načelo izključnosti firme pomeni, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb, in je uzakonjeno v prvem odstavku 21. člena ZGD-1. Posamezni vidiki načela izključnosti firme (zahteve po jasni individualizaciji) pa so urejeni tudi v pravilu, po katerem mora firma kapitalske družbe vsebovati sestavino, po kateri se razlikuje od firme drugih družb (četrti oziroma peti odstavek 27. člena v zvezi s 1. stavkom 13. člena ZGD-1).
Nameravana firma
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma). Nameravana firma mora ustrezati zakonskim določbam o firmi. Registrski organ po
uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v enem letu od vpisa od nameravane firme. (22. čl. ZGD-1)
Varstvo firme
Registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami ZGD-1 (v nadaljevanju: tega zakona), ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v Republiki Sloveniji. Družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme ima pravico, da s tožbo zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino. Tožbo je mogoče vložiti najpozneje v 3 letih po vpisu firme druge družbe ali po vpisu nameravane firme. Tožbo lahko vložiti tudi družba, katere firma je prizadeta, če druga družba nepravilno uporablja svojo firmo. Te določbe ne posegajo v predpise o varstvu konkurence in druge predpise, ki varujejo firmo. (23. čl. ZGD-1)
Prenos firme
Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem. (24. čl. ZGD-1)
Vpliv prenehanja družbeništva v družbo
Če družbenik, čigar ime in priimek je v firmi, preneha biti družbenik družbe, lahko družba nadaljujejo poslovanje z dosedanjo firmo le z njegovim izrecnim soglasjem. Če družbenik umre, lahko njegovi dediči v 3 mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo, da se njegovo ime ali priimek izbriše iz firme. V tem primeru mora biti iz firme razvidno, da je družbenik prenehal biti družbenik družbe. (25. čl. ZGD-1) Na predlog družbenika ali njegovega dediča registrski organ izbriše njegovo ime ali priimek kot sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen njegov ugled. (26. čl. ZGD-1)
Sedež
Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register (29. čl. ZGD-1).
Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe (30. čl. ZGD-1).
Pojem in pomen sedeža
Sedež družbe je ena od korporacijsko pravnih značilnosti družbe, ki mora biti določena v pravilih družbe (družbeni pogodbi oziroma aktu o ustanovitvi). Sedež družbe je samo kraj. To pomeni, da mora biti v pravilih družbe, kot sedež družbe določen le kraj. Od sedeža družbe je treba razlikovati poslovni naslov družbe.
V 30. členu ZGD-1 so urejena pravila, ki jih je treba upoštevati pri določitvi sedeža družbe. Kot sedež družbe je zato dovoljeno določiti samo tisti kraj, ki je z družbo povezan na enega od načinov:
- kraj, kjer družba opravlja dejavnost, bo (lahko) podlaga za izbiro sedeža, zlasti takrat, kadar družba opravlja proizvodno dejavnost. Za tako dejavnosti je namreč značilno, da se praviloma opravlja na določenem kraju, drugače kot npr. trgovinske oziroma storitvene dejavnosti, ki se praviloma ne opravljajo samo v enem kraju, temveč na določenem območju,
- kraj, kjer se pretežno vodijo posli družbe, bo praviloma kraj, v katerem je t.i. upravni sedež družbe, torej kraj, na območju katerega (v poslovni stavbi oziroma v poslovnih prostorih) poslovodstvo družbe vodi posle.
Določitev sedeža je pomembna za izbiro korporacijskega prava, ki velja za presojo korporacijsko pravnega ustroja in korporacijsko pravnih razmerij družbe in za uporabo drugih materialnopravnih (npr. davčnih) oz. kolizijskih pravil. Kraj sedeža družbe pa je pomemben tudi za uporabo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.
Kraj sedeža družbe pa je pomemben tudi za uporabo pravil o krajevni pristojnosti sodišč.
Razlikovanje med sedežem in poslovnim naslovom družbe
Sedež družbe je samo kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. kjer se večinoma, pretežno vodijo njeni posli. Samo sedež kot kraj je obvezna sestavina družbene pogodbe.
V sodni register se vpisuje tudi poslovni naslov (naselje, ulica in hišna številka). Poslovni naslov mora družba izbrati v kraju sedeža družbe. Poslovni naslov ni sestavni del sedeža družbe, zato ni bil določen v družbeni pogodbi. Če pa bi poslovodstvo družbe želelo poslovni naslov družbe določiti v drugem kraju kot je kraj sedeža družbe, je treba najprej spremeniti sedež družbe po pravilih po spremembi družbene pogodbe. Odločitev o izbiri poslovnega naslova spada med tipične poslovodne odločitve.
Podružnice
Družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register. Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba. (31. čl. ZGD-1) Ker podružnica nima lastnosti pravne osebe, vpis podružnice v sodni register nima posebnega pomena za pravni promet. Poslovodje oziroma direktorji podružnice namreč nimajo položaja statutarnega zastopnika (osebe, katere pooblastilo za zastopanje družbe temelji na imenovanju na določeno funkcijo v družbi), temveč jim mora pooblastilo za zastopanje družbe (glede poslov, ki so v zvezi s poslovnim predmetom družbe) podeliti poslovodstvo družbe (v obliki pooblastila).
Poslovna skrivnost
Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Kot poslovna skrivnost pa se štejejo tudi podatki, zaradi katerih bi družbi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (slednje velja tudi, če družba teh podatkov ni določila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. (39. čl. ZGD-1) S pisnim sklepom družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe. (40. čl. ZGD-1)
Prepoved konkurence
Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost. Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno, da so družbeniki. Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti). Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu, je mogoče tudi omiliti. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam, za katere velja konkurenčna prepoved, dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi. Konkurenčna prepoved po zakonu velja za: - družbenike d.n.o. - komplementarje k.d. - vse družbenike in poslovodje d.o.o. - člane uprave in nadzornega sveta d.d. - prokuriste. (41/1. čl. ZGD-1) Konkurenčna prepoved velja, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi, tudi za: - komanditiste v k.d. - delničarje v d.d. - komanditne delničarje v k.d.d. - za člane GIZ. (41/2. čl. ZGD-1) Če oseba prekrši prepoved konkurence, lahko družba zahteva odškodnino. Družba lahko od kršilca prav tako zahteva, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi pravico do odškodnine. Terjatve družbe iz tega naslova zastarajo v treh mesecih potem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve. (42. čl. ZGD-1)
Poslovne knjige in letno poročilo
ZGD-1 v 53. členu določa, da določbe o poslovnih knjigah in letnem poročilu veljajo za:
- kapitalske družbe v celoti;
- tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba, v celoti;
- za druge osebne družbe veljajo samo določbe o splošnih pravilih računovodenja, letnem poročilu, členitvi bilance stanja, izkazu poslovnega izida in vrednotenju postavk v izkazih;
- za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za srednje ali velike družbe, veljajo določbe tega poglavja, razen revidiranja;
- za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, veljajo samo določbe o splošnih pravilih računovodenja, letnem poročilu, členitvi bilance stanja, izkazu poslovnega izida in vrednotenju postavk v izkazih. (53/1-3. čl. ZGD-1)
Bilančni presečni dan je dan, po stanju na katerega se izdela bilanca stanja; bilančni presečni dan letne bilance stanja je zadnji poslovni dan.
Splošna pravila o računovodstvu
1) Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto sestaviti:
v 3 mesecih po koncu tega poslovnega leta letno poročilo (54/1. čl. ZGD-1),
konsolidarno letno poročilo (56. čl. ZGD-1) in
konsolidirano letno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja morajo sestaviti družbe, ki so zavezane h konsolidaciji in banke, zavarovalnice in druge družbe, če tako odloči skupščina družbe, vendar najmanj za 5 let (54/10, 11. čl. ZGD-1).
2) Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, razen če zakon določa drugače (54/3. čl. ZGD-1). Pri enostavnem knjigovodstvu vsak znesek (prihodek, odhodek, strošek ipd.) v poslovne knjige zabeleži samo enkrat, pri dvostavnem knjigovodstvu pa dvakrat, to je na dve mesti oz. dva konta. Enostavno knjigovodstvo je primerno za tiste samostojne podjetnike, ki sklenejo mesečno le nekaj poslov oz. ne izdajajo in prejemajo veliko računov (faktur). V primeru velikega števila transakcij (kot je to npr. v trgovini na drobno, kjer se dnevno izdaja veliko računov) je bistveno primerneje voditi dvostavno knjigovodstvo, ker zagotavlja večjo preglednost in natančnost.
3) Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem (54/4. čl. ZGD-1).
4) Če se nad družbo ali podjetnikom začne postopek likvidacije ali stečaja, je treba zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida (54/5. čl. ZGD-1).
Konsolidirano letno poročilo
namen: izkazuje položaj celotne skupine kapitalsko ali upravljalsko povezanih družb; je informativne narave, ni pomembno za delitev dobička, davčne namene ipd.;
pripraviti ga mora:
Družba s sedežem v R Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v R Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe) mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
Družba je obvladujoča, če je izpolnjen eden od pogojev:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe;
4. če je družbenik v drugi družbi in če nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
5. če ima prevladujoči vpliv nad drugo družbo oz ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe
Izjema – konsolidiranega letnega poročila ni dolžna izdelati obvladujoča družba:
• ki skupaj z odvisnimi družbami ne dosega pogojev za velike družbe, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 %. To ne velja, če je obvladujoča družba ali katera od odvisnih družb subjekt javnega interesa.
• ki ima le odvisne družbe, ki jih je mogoče izključiti iz konsolidacije, ker niso pomembne za resničen in pošten prikaz finančnega položaja.
• s katere vrednostnimi papirji se ne trguje na organiziranem trgu in je hkrati tudi odvisna družba družbe iz države članice, (izvzeta družba), če je družba iz države članice imetnica vseh deležev v izvzeti družbi ali ima v lasti več kot 90 % deležev in preostali družbeniki soglašajo z izvzetjem. Izvzeta družba mora biti vključena v konsolidacijo obvladujoče družbe iz države članice (in mora v 1 mesecu od objave konsolidiranega letnega poročila v državi članici objaviti prevedeno letno konsolidirano poročilo in revizorjevo poročilo obvladujoče družbe
• v konsolidacijo ni treba vključiti odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
Konsolidirano letno poročilo
• mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
• pripravi se na isti presečni dan kot letno poročilo obvladujoče družbe. Družba pri pripravi konsolidiranih letnih računovodskih izkazov praviloma uporabi enake podlage za merjenje, kot se uporabljajo pri letnih računovodskih izkazih (če uporabi druge podlage pa mora navesti razloge za tako uporabo).
• sestavljeno je iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v konsolidacijo.
Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz
◦ konsolidirane bilance stanja,
◦ konsolidiranega izkaza poslovnega izida in
◦ konsolidiranega izkaza drugega vseobsegajočega donosa,
◦ konsolidiranega izkaza denarnih tokov in
◦ konsolidiranega izkaza gibanja kapitala ter
◦ priloge h konsolidiranim računovodskim izkazom – tu se pri razkrivanju transakcij med povezanimi osebami izločijo transakcije med družbami, vključenimi v konsolidacijo. Pri razkrivanju zneskov nagrad, poslovodstva in nadzornega sveta pa se razkrijejo samo zneski, ki so jih od družb, vključenih v konsolidacijo, dobili člani poslovodstva in nadzornih svetov obvladujoče družbe.
V konsolidiranem poslovnem poročilu se prikaže samo glavne značilnosti sistemov notranje kontrole in upravljanja tveganj na ravni skupine družb. (56. čl. ZGD-1)
Sestava letnega poročila
LETNO POROČILO je sestavljeno iz: 1. bilance stanja, 2. izkaza poslovnega izida, 3. izkaza denarnih tokov, 4. izkaza gibanja kapitala, 5. priloge s pojasnili k izkazom, in 6. poslovnega poročila (60/1. čl. ZGD-1). Računovodski izkazi iz 1.-4. in priloga s pojasnili kot celota sestavljajo računovodsko poročilo.
Letno poročilo majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se ne trguje na organiziranem trgu, je sestavljeno vsaj iz:
- bilance stanja,
- izkaza poslovnega izida in
- priloge s pojasnili k izkazom.
Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta. Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube. Izkaz denarnih tokov prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu ter pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev. (60/4-7. čl. ZGD-1)
Letno poročilo:
podpisati ga morajo vsi člani poslovodstva družbe (60a/2. čl. ZGD-1).
priloži se mu revizijsko poročilo (če obstaja), predlog za uporabo bilančnega dobička in poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo, ki pa niso sestavni deli letnega poročila (60/8. čl. ZGD-1).
sestavljeno mora biti jasno in pregledno; izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. (61/1. čl. ZGD-1)
ni dovoljeno pobotanje aktivnih in pasivnih postavk v bilanci stanja in prihodkov ter odhodkov v izkazu poslovnega izida:
načelo stalnosti – zapovedana je uporaba enakega načina členitve postavk v zaporednih poslovnih letih, spremembe so dovoljene le izjemoma;
postavke morajo biti prikazane ločeno in v enakem zaporedju, kot je določeno v ZGD-1;
dovoljena je prilagoditev posebnim značilnostim dejavnosti družbe;
postavke, ki so navedene z arabskimi številkami, se lahko združijo (zaradi boljše preglednosti ali ker je vrednost posameznih postavk nepomembna za resničen in pošten prikaz);
pri vsaki postavki v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida je potrebno navesti tudi vrednost postavke v preteklem letu. (62. čl. ZGD-1)
Računodovsko poročilo
a) bilanca stanja kaže premoženjsko stanje družbe v določeni časovni točki – stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta (60/4. čl. ZGD-1);
b) izkaz poslovnega izida kaže rezultat poslovanja v določenem časovnem obdobju; je prikaz uspeha ali neuspeha poslovanja gospodarskega subjekta, ki se kaže v ustvarjenem dobičku ali izgubi – prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v poslovnem letu (60/5. čl. ZGD-1);
c) izkaz denarnih tokov kaže gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube; v tem izkazu je tudi podatek o bilančnem dobičku; obvezen je le za družbe, ki so zavezane k revidiranju (60/7. čl. ZGD-1);
d) izkaz gibanja kapitala kaže gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu in pojasnjuje spremembe pri stanju denarnih sredstev; obvezen je le za družbe, ki so zavezane k revidiranju (60/6. čl. ZGD-1);
e) priloga s pojasnili k izkazom sprejete računovodske usmeritve, kadar se opredmetena osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, tabelo, ki kaže gibanje v revalorizacijski rezervi v poslovnem letu z razlago davčne obravnave in knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila prepoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana; kadar se finančni instrumenti ali sredstva merijo po pošteni vrednosti; skupni znesek pogojnih finančnih obveznosti, ki niso vključene v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe ipd. (69. čl. ZGD-1)
Poslovno poročilo
Poslovno poročilo mora vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena.
Poslovodstvo z njim predstavi svoje delo, neuspehe, uspešnost poslovanja in vizijo prihodnosti; vsebina
prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe;
finančni položaj družbe;
vsi pomembnejši poslovni dogodki;
pričakovani razvoj družbe;
aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja;
obstoj podružnic družbe;
cilji in ukrepi upravljanja finančnih tveganj družbe;
podatke, pomembne z vidika obveznosti po Zakonu o prevzemih (za družbe, ki so zavezane k njegovi uporabi): o strukturi osnovnega kapitala, omejitvah prenosa delnic, neposrednem in posrednem imetništvu VP družbe, imetnikih VP, ki zagotavljajo kontrolne pravice, omejitvah glasovalnih pravic, dogovorih med delničarji, pooblastilih članov poslovodstva za izdajo ali nakup lastnih delnic, pomembnih dogovorih ipd.
uporaba besede Slovenija in oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti v firmo
(1) Besedo Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih (v nadaljnjem besedilu: beseda Slovenija) je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Vlada lahko po prostem preudarku dovoli družbi uporabo besede Slovenija, pri tem pa preveri, če:
- ima družba izpolnjene davčne in druge javnofinančne obveznosti;
- družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
- družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena.
(3) Šteje se, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno. Pri tem vlada upošteva zlasti:
1. dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe;
2. usmerjenost družbe k razvoju in rasti.
(4) Pri družbi v ustanavljanju vlada večji pomen dejavnosti presoja na podlagi vizije in poslanstva družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih področij delovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo.
(5) V primeru družbe, katere večinski lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja za uporabo besede Slovenija vlada dodatno upošteva tudi, ali:
- je njena obvladujoča družba koncern ali multinacionalka oziroma družba v okviru multinacionalke;
- ima koncern ali multinacionalka mednarodni ugled;
- gre za koncern ali multinacionalko, ki v firmah svojih odvisnih družb praviloma uporablja imena držav sedežev odvisnih družb.
(6) Dovoljenje vlade je potrebno tudi, če se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski).
(7) Vlada lahko odvzame dovoljenje, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije.
Ime in priimek osebe v firmi
me in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi.
Nedovoljene sestavine firme
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:
- nasprotujejo zakonu ali morali,
- vsebujejo znamke ali neregistrirane znake, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, ali
- vsebujejo ali posnemajo uradne znake.
izbris sestavine firme
Na predlog organov ali oseb iz 15. in 16. člena tega zakona registrski organ izbriše sestavino firme iz registra, če je s poslovanjem družbe kršen ugled države, samoupravne lokalne skupnosti ali osebe iz 16. člena tega zakona.
uporaba firme
(1) Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register.
(2) Družba lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre.
(3) Skrajšana firma se vpiše v register.
Jezik firme
(1) Sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku.
(2) Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.
(3) Dodatne sestavine firme lahko poleg črk slovenske abecede vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q. Ne glede na prejšnji stavek se lahko kot dodatna sestavina firme uporabljajo besede, ki vključujejo druge črke, če:
- ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme, ali
- ustrezajo registriranim znamkam.
Mikro družba
Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 350.000,00 EUR.
Majhna družba
Majhna družba je družba, ki ni mikro družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 4.000.000,00 EUR.
Srednja družba
Srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril:
- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000,00 EUR in
- vrednost aktive ne presega 20.000.000,00 EUR.
Velika družba
Velika družba je družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba:
Družbe so v skladu z merili razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov na podlagi dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja. Določbe, ki se nanašajo na majhne družbe, se uporabljajo tudi za mikro družbe, razen, če ZGD-1 in drugi predpisi ne določajo drugače.
V vsakem primeru so za namene tega poglavja velike družbe (!):
- banke,
- zavarovalnice,
- borza vrednostnih papirjev,
- družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo
Gospodarski nepravdni postopek
Sodišče v nepravdnem postopku odloča o:
- odvzemu upravičenja za vodenje poslov ali zastopanja družbenikov (90. in 99. člen ZGD-1);
- dovoljenju družbenikov, da brez likvidacije prevzame podjetje (prvi odstavek 116. člena ZGD-1);
- imenovanju ali odpoklicu likvidacijskih upraviteljev (drugi odstavek 119. in 120. člena in 408. člen
- ZGD-1);
- določitvi družbenika ali tretje osebe, ki hrani poslovne knjige (drugi odstavek 132. člena ZGD-1);
- izročitvi predpisa letnega poročila komanditistu (drugi odstavek 140. člena ZGD-1);
- imenovanju ustanovitvenega revizorja, posebnega revizorja, izrednega revizorja, revizorja, pripojitvenega in delitvenega revizorja (194. člen, drugi odstavek 318. člena, prvi odstavek 322. člena, drugi odstavek 360., 386., 583. in 627. člen ZGD-1);
- nesoglasju med ustanovitelji in ustanovitvenimi revizorji (drugi odstavek 196. člena ZGD-1);
- podaljšanju roka za izvedbo ustanovne skupščine (tretji odstavek 214. člena ZGD-1);
- objavi oglasa vpisnikom delnic, da dvignejo vplačila (tretji odstavek 215. člena ZGD-1);
- tržni vrednosti delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu (šesti odstavek 237. člena ZGD-1);
- imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora (256. in drugi odstavek 276. člena
- ZGD-1);
- pooblastilu za sklic skupščine ali objavo predmeta, o katerem naj skupščina odloča (295/4člena);
- pravici delničarja, družbenika ali zainteresirane osebe do obveščenosti (306. in 513. člen ter drugi odstavek 637. člena ZGD-1);
- primerni odpravnini manjšinskim ali izstopajočim delničarjem (drugi odstavek 388. člena in tretji odstavek 566. člena ZGD-1);
- višini plačila likvidacijskemu upravitelju (prvi odstavek 423. člena ZGD-1);
- nadomestilu in o denarnem plačilu zunanjim delničarjem (552/4. člena in 553/5. čl. ZGD-1)
- imenovanju posebnega ali skupnega zastopnika (drugi odstavek 595. člena in prvi odstavek 608. člena);
- predlogu za sodni preizkus menjalnega razmerja (prvi odstavek 605. člena);
- zadevah v zvezi z Evropsko delniško družbo, določenih v 8., 25., 26., 55. in 64. členu Uredbe
- 2157/2001/
- zadevah v zvezi s čezmejno združitvijo kapitalskih družb (četrti oddelek drugega poglavja šestega dela tega zakona) in
- drugih zadevah, za katere ta zakon določa, da sodišče o njih odloča v nepravdnem postopku (50/1. čl. ZGD-1).
Za odločanje o prej navedenih zadevah je stvarno pristojno okrožno sodišče (51. čl. ZGD-1). To za odločanje o zadevah iz 50. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek. O predlogu v zadevah iz 5., 6., 8., 13. in 14. alineje 50. člena tega zakona mora sodišče odločiti v petih dneh od prejema predloga. Rok za pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče odloči v teh zadevah, je 3 dni od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve. Kadar je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če ta zakon ne določa drugače. (52. čl. ZGD-1)
Podjetnik
Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Svoje premoženje organizira kot podjetje, ne da bi pri tem ustanovil družbo, premoženje se ne osamosvoji, ampak ostane del premoženja posameznika. Odgovarja z vsem svojim premoženjem (tudi osebnim) kljub temu, da je njegovo osebno premoženje fizično ločeno od premoženja podjetja. Ne potrebuje zastopnika, ker gre za fizično osebo, ki lahko sama stopa v razmerja (lahko pa ima zastopnika). Za ustanovitev S.P. ni potreben ustanovni kapital. Podjetnik ne more biti družbenik v osebni družbi, lahko pa je družbenik v kapitalski družbi. Za podjetnika veljajo glede dejavnosti, firme, sedeža, podružnice, prokure in poslovne skrivnosti določbe ZGD-1. (71. čl. ZGD-1)
Po obsegu dejavnosti so S.P. različni, razlikujejo se glede na število zaposlenih, prihodkov od prodaje in vrednost aktive:
- srednji in veliki podjetniki: velikost podjetja ustreza merilom za srednje in velike gospodarske družbe, zanje se smiselno uporabljajo določila o SR
- mali podjetniki: dejavnost začne opravljati s priglasitvijo davčnemu organu
- POSEBNE DOLOČBE O PODJETNIKU
Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika
(s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine.
Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.
Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.
Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom ZGD-1 vpiše kot podjetnik.
Prokura ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika.
Podjetnik lahko imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko to pooblastilo vsak čas prekliče. Podelitev in prenehanje tega pooblastila se morata vpisati v Poslovni register Slovenije. (72. čl. ZGD-1)
- PRENOS PODJETJA NA PODJETNIKA PREVZEMNIKA
Podjetnik lahko v času svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo (v nadaljevanem besedilu podjetnik prevzemnik). S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.
Podjetnik in podjetnik prevzemnik morata skleniti pogodbo o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa.
Podjetnik prevzemnik mora vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES. Predlogu za vpis prenosa podjetja je treba priložiti pogodbo o prenosu podjetja ter druge podatke iz drugega odstavka 74. člena ZGD-1.
AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.
Če podjetnik prevzemnik ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v poslovni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Za zastaranje se smiselno uporabljajo določbe 133. in 134. člena ZGD-1.
Vodenje poslovnih knjig podjetnika
Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard. Ne glede na splošna pravila računovodenja, po katerih morajo biti poslovne knjige vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, jih lahko podjetnik vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:
- da povprečno število delavcev ne presega 3,
- da so letni prihodki nižji od 50.000,00 EUR,
- da povprečna vrednost aktive, izračunane kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000,00 EUR. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot 3 delavce.
Vendar pa podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (poslovanje vodi skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek). To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost. (73.čl. ZGD-1)
Vpis podjetnika
Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije.
AJPES ima za vodenje podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru Slovenije brezplačen neposredni dostop in možnost prevzema podatkov iz centralnega registra prebivalcev in drugih javnih registrov in evidenc. (74. čl. ZGD-1)
Sprememba in prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika
Podjetnik mora vsako spremembo podatkov v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 3 dni prej.
Podjetnik mora vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES in/ali na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost, ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.
Po določbah 75. čl. ZGD-1 AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz poslovnega registra Slovenije:
1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo,
2. če ji podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave,
3. če na podlagi lastnih podatkov, vključno z obvestilom lastnika objekta ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov:
na katerem ne sprejema uradnim poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan,
na katerem je objekt, katere lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu ali
ki ne obstaja
4. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če je dedič podjetnika v 3 mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje,
5. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z zakonom, ki ureja stečaj,
6. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljati dejavnost, ki je vpisana v poslovni register Slovenije, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,
7. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom ugotovil, da podjetnik ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v poslovni register Slovenije, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti,
8. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države,
9. če na podlagi obvestila davčnega ali drugega pristojnega organa ugotovi, da je podjetnik dal neresnično izjavo
D.n.o.
Družba z neomejeno odgovornostjo je najpreprostejša oblika gospodarske družbe. Spada med osebne družbe. Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Zaradi osebne odgovornosti družbenikov mora med njimi obstajati medsebojno zaupanje. V pravnem prometu ta družba uživa veliko zaupanje, ker se upniki lahko poplačajo iz premoženja družbenikov, je zelo kredibilna, nekoliko manj pa ugodna za družbenike.
Ustanovitev d.n.o.
Družba z neomejeno odgovornostjo se ustanovi s pogodbo med družbeniki. (76. čl. ZGD-1)
DRUŽBENA POGODBA
Za ustanovitev družbe sta potrebni najmanj dve osebi, ki skleneta družbeno pogodbo. Družbena pogodba je akt o ustanovitvi d.n.o.. Zakon ne določa vsebine niti oblike sklepanja družbene pogodbe (praviloma se sklepa v pisni obliki). Družbena pogodba ureja notranja pravna razmerja med družbeniki d.n.o. (79. čl. ZGD-1). Če ni drugače dogovorjeno, morajo družbeniki vplačati enake vložke. Družbenik lahko v družbo vloži denar, stvari, pravice ali storitve. Vrednost nedenarnega vložka morajo družbeniki sporazumno oceniti v denarju. (80. čl. ZGD-1) Če ni v ZGD-1 določeno drugače, se za družbo z neomejeno odgovornostjo uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. (77. čl. ZGD-1)
Vpis v sodni register d.n.o.
Status pravne osebe dobi družba z neomejeno odgovornostjo z vpisom v sodni register (5. čl. ZGD-1).
Prijavo za vpis v sodni register vložijo družbeniki skupaj. Prijava mora vsebovati:
- če so družbeniki fizične osebe: ime, poklic in prebivališče vsakega družbenika,
- če so družbeniki pravne osebe: firmo in sedež vsake družbe (78. čl. ZGD-1).
D.n.o. - odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Pri družbi z neomejeno odgovornostjo vsi družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Določila o osebni odgovornosti družbenikov so kogentne narave, drugačni dogovor je brez pravnega učinka (100/2. čl. ZGD-1).
Velja subsidiarna odgovornost družbenikov glede na družbo: upnik mora najprej poseči po premoženju družbe, šele če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo, lahko poseže po premoženju družbenikov; upnik mora najprej pisno pozvati družbo naj vrne dolg, če družba tega ne naredi, lahko upnik poseže po premoženju družbenikov, četudi je družba sposobna plačati.
Hkrati velja solidarna odgovornost med družbeniki. Za upnika ni pomembno, kakšna so notranja razmerja med družbeniki, svojo terjatev lahko poljubno razdeli med družbenike ali v celoti izterja od enega družbenika - smisel solidarne odgovornosti je, da si upnik izbere tistega družbenika, od katerega se bo najlažje poplačal, družbenik, ki je plačal celotno terjatev, pa ima reparacijski zahtevek nasproti ostalim družbenikom. (100/1. čl. ZGD-1)
Nov družbenik odgovarja tudi za obveznosti družbe, prevzete pred njegovim pristopom (103. čl. ZGD-1).
Urejanje razmerij med družbeniki d.n.o. in do tretjih oseb
Razmerja med družbeniki ureja družbena pogodba. Velja svoboda urejanja tako, da lahko družbeniki razmerja v družbeni pogodbi poljubno uredijo, veljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi. Družbeniki pa ne morejo svobodno urejati razmerij do tretjih oseb, za ta razmerja veljajo kogentna določila.
Vložki v d.n.o.
Za družbenike velja obveznost vložkov; vsak družbenik mora nekaj vložiti v družbo (ni nujno denar).
Na podlagi vložkov družbeniki pridobijo kapitalske deleže. Če ni drugače določeno v družbeni pogodbi, obstaja načelo enakosti družbenikov glede vložkov. (80. čl. ZGD-1)
Delitev dobička in izgube v d.n.o.
Konec poslovnega leta se ugotovi, ali je družba poslovala pozitivno ali negativno - razdeli se dobiček ali izguba (94. čl. ZGD-1). Dobiček se deli na podlagi kapitalskega deleža (do 5% dobička se sorazmerno razdeli med družbenike glede na vloženi kapital, kar je nad 5% dobička pa se enako razdeli med družbenike).
Izguba se deli med vse družbenike po enakih delih. (95. čl. ZGD-1)
Vodenje poslov in odločanje v d.n.o.
Načelo skupnega vodenja poslov pomeni, da so vsi družbeniki upravičeni in zavezani voditi posle družbe. Družbena pogodba lahko določa, da nekdo posebej vodi posle, drugi pa jih ne smejo (85. čl. ZGD-1). Družbeniki, ki ne vodijo poslov, imajo vedno pravico do vpogleda v poslovanje družbe (92. čl. ZGD-1). Družbeniki, ki so upravičeni do vodenja poslov, sprejemajo odločitve soglasno (93. čl. ZGD-1).
Skrbno ravnanje v d.n.o.
Velja načelo skrbnosti; družbeniki morajo biti pri poslovanju skrbni kot v lastnih zadevah. Družbenik odgovarja za škodo, ki jo povzroči družbi namenom ali iz hude malomarnosti. (81. čl. ZGD-1)
Edicijska dolžnost v d.n.o.
Družbeniki so dolžni koristi, ki jih pridobijo, takoj prenesti na družbo.
Razpolaganje z deležem v d.n.o.
Družbenik ne more razpolagati s svojim deležem brez soglasja drugih družbenikov (97. čl. ZGD-1).
Zastopanje d.n.o.
Za zastopanje družbe je upravičen vsak družbenik, če ni z družbeno pogodbo izvzet od zastopanja.
V družbeni pogodbi se lahko določi, da so za zastopanje družbe upravičeni vsi ali nekateri družbeniki samo skupno. Družbeniki, ki so upravičeni do skupnega zastopanja, lahko med seboj izberejo in pisno pooblastijo posamezno osebo za izvedbo posameznih poslov ali določenih vrst poslov. Za izjavo volje družbi zadostuje, da je izjavljena enemu od upravičencev do skupnega zastopanja.
V družbeni pogodbi se lahko določi, da so lahko za zastopanje družbe družbeniki upravičeni samo skupno s prokuristom. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje morajo za vpis v register prijaviti vsi družbeniki. (98. čl. ZGD-1)
Na predlog drugih družbenikov lahko sodišče odvzame družbeniku upravičenje za zastopanje, če obstaja razlog, zlasti če gre za hujšo kršitev obveznosti ali nesposobnost za pravilno zastopanje. (99. čl. ZGD-1)
Nastop insolventnosti - d.n.o.
Če postane družba, pri kateri ni noben družbenik fizična oseba, plačilno nesposobna ali prezadolžena, je treba predlagati začetek stečajnega postopka ali postopek prisilne poravnave. To ne velja, če je med družbeniki družbe druga družba z neomejeno odgovornostjo ali komanditna družba, pri kateri je vsaj en odgovorni družbenik fizična oseba. Postopek morajo predlagati zastopniki družbe ali likvidacijskih upravitelji. Predlog je treba dati brez odlašanja, najpozneje v treh tednih po nastanku dejstva, ki se nanaša na plačilno nesposobnost ali prezadolženost družbe in ga posebni zakon določa kot razlog za uvedbo stečajnega postopka.
Potem, ko nastopi plačilna nesposobnost družbe, ali ko se pokaže njena prezadolženost, pooblaščeni zastopniki družbe ali likvidacijski upravitelji ne smejo več izvesti nobenih plačil za družbo, razen plačil, ki so tudi po tem času v skladu s skrbnim in poštenim poslovanjem.
Zaradi kršitve določb prejšnjega odstavka so družbeniki solidarno odškodninsko odgovorni, razen, če dokažejo, da so poslovali vestno in pošteno. Odškodninska odgovornost se z dogovorom med družbeniki ne more niti omejiti niti izključiti. Če je nadomestilo potrebno za poplačilo upnikov družbe, odškodninska obveznost ne preneha niti z odrekom ali pobotom družbe, niti s tem, da dejanje temelji na sklepu družbenikov. (104. čl. ZGD-1)
PRENEHANJE D.N.O.
D.n.o. preneha:
- s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena,
- s sklepom družbenikov,
- s stečajem,
- s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače,
- z odpovedjo,
- na podlagi sodne odločbe,
- če se število družbenikov zmanjša pod 2, razen v primeru iz 115. člena ZGD-1,
- v drugih primerih v skladu z zakonom. (105. čl. ZGD-1)
V vseh navedenih primerih, razen v primeru, ko pride do prenehanja zaradi stečaja, se opravi LIKVIDACIJA družbe. (118/1. čl. ZGD-1) Likvidacijo opravljajo likvidacijski upravitelji, ki jih morajo prijaviti za vpis v register vsi družbeniki. Likvidacijski upravitelji morajo dokončati tekoče posle, izterjati terjatve, unovčiti preostalo premoženje in poplačati upnike; za dokončanje nedokončanih poslov smejo sklepati tudi nove posle. Likvidacijski upravitelji zastopajo družbo. (122. čl. ZGD-1)
Likvidacijski upravitelj mora sestaviti obračun na začetku in na koncu likvidacije (128. čl. ZGD-1).
Po plačilu dolgov likvidacijski upravitelji razdelijo preostalo premoženje družbe med družbenike v sorazmerju s kapitalskimi deleži, ki se ugotovijo na podlagi končnega likvidacijskega obračuna. Denar, ki med likvidacijo ni potreben, se začasno razdeli, pri čemer je treba za pokritje še nedospelih ali spornih obveznosti, kakor tudi za zavarovanje zneskov, ki pripadajo družbenikom ob končni razdelitvi, potrebni znesek zadržati. (129. čl. ZGD-1) .
Če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo obveznosti družbe in kapitalske deleže družbenikov, ga morajo družbeniki dopolniti za manjkajoči znesek v razmerju, po katerem morajo pokrivati izgubo. Če od enega družbenika ni mogoče dobiti zneska, ki bi ga moral plačati, morajo drugi družbeniki za izpad poskrbeti v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi deleži. (130. člen ZGD-1)
Po končani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz registra. (132/1. čl. ZGD-1)
Zastaranje - d.n.o.
Terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v 5 letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku.
Zastaranje začne teči najpozneje z dnem, ko je objavljen vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika. Če upnikova terjatev do družbe dospe šele po vpisu prenehanja družbe, začne zastaranje teči z dnem dospelosti. (133. čl. ZGD-1)
Pretrganje zastaranja proti družbi učinkuje tudi proti družbenikom. (134. čl. ZGD-1)
Komanditna družba
Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar) medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist). Če ni določeno drugače, se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. (135. čl. ZGD-1)
Prijava za vpis družbe v register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, vsebovati tudi podatke o komanditistih in višini njihovih vložkov. V objavi vpisa družbe se navede le število komanditistov, ne pa drugih podatkov o njih.
Pravni položaj komplementarja
- komplementarji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem subsidiarno glede na družbo in solidarno med seboj (po enakih pravilih, kot veljajo za d.n.o.)
- v firmi družbe mora biti ime vsaj enega od komplementarjev, da se ve kdo odgovarja (pravilo o firmi)
- komplementar vodi poslovanje družbe, je nosilec podjetništva
- komplementar je zakoniti zastopnik družbe
- za komplementarja velja konkurenčna prepoved
Pravni položaj komandatista
- neomejeno odgovarjajo le do višine vložka in njegova vloga v družbi se konča, ko plača svoj celotni del vložka
- vložki komanditistov so določeni v družbeni pogodbi, višino vložkov se vpiše v sodni register
- ni mu treba takoj plačati vsega vložka, vendar, če ga še ni v celoti plačal, odgovarja tudi z neplačanim vložkom
- v firmi družbe ne sme biti njegovega imena (pravilo o firmi)
- komanditist ne sme voditi poslov družbe (138/1. čl. ZGD-1)
- ne sme nasprotovati poslovanju komplementarja, če pa komplementar opravlja posle, ki presegajo običajni obseg, lahko komanditist takim poslom nasprotuje (138/2. čl. ZGD-1)
- če komanditist prekrši ta pravila, polno odgovarja z vsem svojim premoženjem – postane komplementar
- Če je družba začela poslovati pred vpisom v register, jamči komanditist, ki je soglašal z začetkom poslovanja, za obveznosti, nastale pred vpisom, enako kot komplementar, razen če je bila upniku znana njegova komanditna udeležba (150. čl. ZGD-1)
- Zaradi komanditistove smrti družba ne preneha (151. čl. ZGD-1)
- ima pa pravico do nadzora, pravico do prepisa letnega poročila, vpogleda v poslovne knjige (140. čl. ZGD-1)
- komanditist ni upravičen zastopati družbe, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo (144. čl. ZGD-1)
- za komanditista ne velja konkurenčna prepoved (139. čl. ZGD-1)
USTANOVITEV k.d.
- k.d. se ustanovi z družbeno pogodbo, ki ureja pravna razmerja med družbeniki
- družbena pogodba mora biti sklenjena med vsaj enim komplementarjem in enim komanditistom
- k.d. pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register
- prijava za vpis v sodni register mora vsebovati podatke o komplementarju in komanditistu, pa tudi podatke o višini vložkov komanditistov, vendar pa se v objavi vpisa ne navedejo podatki o komanditistih, le njihovo število
Dvojna družba
Komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali so vsi komplementarji take družbe, je dvojna družba.
Družba se lahko ustanovi tudi samo zaradi vključitve kot komplementar v dvojno družbo.
Delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in komanditna delniška družba se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo.
Dvojna družba ne sme biti komplementar v komanditni družbi.
Na vseh poslovnih listinah mora biti poleg firme dvojne družbe označeno tudi ime in priimek članov poslovodstva komplementarja v dvojni družbi.
Pri vodenju poslov dvojne družbe mora biti pri podpisovanju fizične osebe dodana tudi firma komplementarja. (152-156. čl. ZGD-1)
DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO KOT DVOJNA DRUŽBA
Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, pri kateri so vsi družbeniki družbe, ki nimajo osebno odgovornih družbenikov (157. čl. ZGD-1).
Pojem delniške družbe
Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice. (168/1. čl. ZGD-1)
Družbenik se imenuje delničar.
Za svoje obveznosti družba odgovarja z vsem svojim premoženjem, delničar pa ne odgovarja za obveznosti družbe (168/2,3. čl. ZGD-1), izgubi lahko le toliko, kolikor je vložil v nakup delnic.
Premoženje delniške družbe je ločeno od osebnega premoženja delničarjev.
Samo družba je lastnik premoženja in nosilec pravic in obveznosti. Delničarji niso lastniki družbe, njihova udeležba v družbi je kapitalska; delničarji iz naslova delnice uresničujejo premoženjske in članske pravice.
Delnica omogoča delničarjem pridobivanje dobička, z delnicami je možno trgovati, poleg tega pa je delnica likvidna, ker jo je mogoče v vsakem trenutku pretvoriti nazaj v denar.
Ta oblika gospodarske družbe omogoča velike koncentracije kapitala, kar omogoča velik gospodarski razvoj.
Predpisi o d.d. so večinoma kogentne narave, pri urejanju odnosov ni avtonomije volje.
USTANOVITEV D.D.
Postopek ustanovitve ima tri faze:
- predinkorporacijska faza: v tej fazi se bodoči ustanovitelji dogovorijo o ustanovitvi d.d., sklenejo sporazum, v katerem se dogovorijo o strukturi družbe, si razdelijo medsebojne pravice in obveznosti,
- faza organiziranja in strukturiranja družbe: v tej fazi bodoči ustanovitelji realizirajo sporazum, sprejmejo statut d.d. in zagotovijo vpis celotnega osnovnega kapitala - s tem je družba že ustanovljena,
- faza inkorporacije: v tej fazi se delniška družba vpiše v sodni register in pridobi lastnost pravne osebe.
Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb (lahko tudi neka druga d.o.o ali d.d., pa tudi druge pravne osebe, ki nimajo statusa gospodarskega subjekta), ki sprejmejo statut (169. čl. ZGD-1). Za ustanovitev d.d. je zelo pomemben statut, ki mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa (183. čl. ZGD-1).
Loči med ustanoviteljem in delničarjem! Ustanovitelji so tisti, ki so sprejeli in podpisali statut, delničarji so tisti, ki so se kasneje vključili v d.d.
Vendar pa ZGD ni pretirano posegel v notranja razmerja v d.d., zato se lahko številna notranja razmerja s statutom d.d. uredijo drugače, kot je določeno v ZGD-1, razen kadar gre za kogentne določbe. Statut lahko posamezna vprašanja, ki jih ureja zakon, uredi drugače samo, če zakon tako izrecno določba. S statutom se lahko dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito. (183/2 ZGD-1) Na ta način se ohranja avtonomija gospodarskih subjektov glede ureditve notranjih razmerij. Določbe ZGD so kogentne le, kadar bi takšna notranja avtonomija ogrozila javne interese, npr. obveznosti oblikovanja nadzornega odbora v tisti d.d., katere delnice so uvrščene na borzo.
D.d. je mogoče ustanoviti po dveh postopkih: simultana ustanovitev in sukcesivna ustanovitev, pri čemer se postopka ločita glede na način zbiranja osnovnega kapitala:
SOČASNA ALI SIMULTANA USTANOVITEV
Za simultano ustanovitev je značilno, da ustanovitelji sami zagotovijo celoten osnovni kapital. Družba se ustanovi tako, da vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice (189. čl. ZGD-1). Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice (190. čl. ZGD-1). Dejansko družba nastane s prevzemom vsem delnic, vendar še nima pravne osebnosti (obstaja kot preddružba). Ustanovitelji morajo sestaviti pisno ustanovno poročilo o poteku ustanovitve družbe. V ustanovitvenem poročilu morajo biti prikazane bistvene okoliščine, od katerih je bilo odvisno plačilo za stvarne vložke ali stvarni prevzem. (193. čl. ZGD-1) Ustanovitelji imenujejo prvi nadzorni svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo polno ali delno poslovno leto. Člani nadzornega sveta ali upravnega odbora so imenovani le do prve skupščine. Nadzorni svet imenuje člane prve uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne direktorje. (192. čl. ZGD-1) Člani uprave in nadzornega sveta morajo preveriti potek ustanovitve družbe, poleg njih pa mora ustanovitev pregledati tudi ustanovni revizor, ki ga imenuje sodišče. (194. čl. ZGD-1)
POSTOPNA ALI SUKCESIVNA USTANOVITEV
Za sukcesivno ustanovitev je značilno, da ustanovitelji zagotovijo samo del osnovnega kapitala. Preostali del osnovnega kapitala zagotovijo bodoči delničarji, ki so še neznani. Pri sukcesivni ustanovitvi tako na začetku ni znano, ali bo ustanovitev uspela ali ne, odvisno je od tega ali bo družba pridobila vpisnike delnic za ves osnovni kapital.
Potek sukcesivne ustanovitve
Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic (207/2. čl. ZGD-1). Preostali del delnic se postopno vpisuje na podlagi prospekta (prospekt je oglas z vabilom k javnemu vpisu delnic). Vpisovanje delnic in vplačila zanje se opravljajo pri banki (208/1. čl. ZGD-1). Če je vpisovanje delnic uspešno, sledi razdelitev delnic, določi se, koliko delnic pripada posameznemu delničarju (212/1. čl. ZGD-1). Z razdelitvijo delnic pride do dejanskega prevzema vseh delnic. V trenutku prevzema delnic družba dejansko nastane, vendar še nima pravne osebnosti (obstaja kot preddružba). Skliče se ustanovna skupščina, ki imenuje nadzorni svet, ta pa imenuje upravo.
Vpis v sodni register d.d.
Družba je dejansko ustanovljena, ko pride do prevzema vseh delnic, nima pa še pravne sposobnosti. Z vpisom v sodni register družba pridobi tudi pravno sposobnost. Prijavo za vpis v register vložijo člani nadzornega sveta in uprave (198. čl. ZGD-1). Sodišče po uradni dolžnosti preveri, ali je družba pravilno ustanovljena in prijavljena. Če ni, mora sodišče vpis zavrniti, v nasprotnem primeru sodišče družbo vpiše v sodni register in objavi registracijo. (200. čl. ZGD-1)
OSNOVNI KAPITAL IN PREMOŽENJE DELNIŠKE DRUŽBE
Osnovni kapital je seštevek nominalnih vrednosti vseh izdanih delnic. (170. čl. ZGD-1) Minimalni znesek osnovnega kapitala je 25.000,00 EUR (171. čl. ZGD-1).
Delnice se lahko vplačajo v denarju ali s stvarnimi vložki. Vsaj 1/3 osnovnega kapitala morajo sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju, do 2/3 pa sta lahko vplačani v stvareh oz pravicah. Osnovni kapital je seštevek vpisanih, izdanih in vplačanih delnic. Za vsako delnico, ki se vplača v denarju, morajo družbeniki že pred vpisom d.d. v sodni register vplačati najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega zneska. (191. čl. ZGD-1) Preostanek kapitala je treba vplačati na podlagi zahteve uprave, v razmeroma kratkem roku po ustanovitvi vplačniki delnic z nedenarnimi vložki morajo d.d. zagotoviti oziroma omogočiti “trajno in prosto razpolaganje” s temi vložki.
Samo družba je lastnik premoženja, delničarji niso lastniki družbe, njihova udeležba v družbi je kapitalska. Premoženje družbe sestavljajo denar, stvari in pravice. Premoženje družbe je identično z osnovnim kapitalom samo na začetku, kasneje pa ga preseže.
Za svoje obveznosti družba odgovarja z vsem svojim premoženjem (168/2. čl. ZGD-1), ne le z osnovnim kapitalom. Osnovni kapital je seštevek nominalnih vrednosti vseh izdanih delnic (št. delnic x nominalni znesek delnice).
UPRAVLJANJE D.D.
Zakon s kogentnimi normami predpisuje konstrukcijo organov, njihove pristojnosti in razmerja med njimi. Poznamo dva sistema upravljanja d.d. - enotirni in dvotirni sistem Obema sistemoma je skupno to, da sta funkciji odločanja in poslovanja ločeni, potekata v dveh organih. Funkcija odločanja poteka v skupščini, v kateri sodelujejo vsi delničarji, funkcija poslovanja poteka v posebnem organu, ki se pri nas imenuje uprava.
V enotirnem sistemu družbo upravljata samo skupščina in uprava. V dvotirnem sistemu pa družbo upravljajo trije organi - skupščina, uprava in nadzorni svet. Pristojnosti organov so taksativno naštete v zakonu, drugih pristojnosti razen naštetih organi nimajo. Organi so med seboj neodvisni, odločitev, ki so v pristojnosti enega organa, ne more sprejeti drug organ, drug organ tudi ne more spreminjati odločitev prvega. Med njimi tudi ni hierarhije, razen v imenovanju - skupščina imenuje nadzorni svet, nadzorni svet imenuje upravo.
ORGANI DELNIŠKE DRUŽBE
Organi vodenja in nadzora v delniški družbi so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.
Družba lahko izbere dvotirni sistem upravljanja družbe z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja družbe z upravnim odborom. (253. čl. ZGD-1)
Zakon in statut določata sestavo in število članov organov vodenja in nadzora. Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj 3 člani, če zakon ne določa drugače. Če ima organ vodenja ali nadzora več članov, se 1 član imenuje za predsednika. (254. čl. ZGD-1)
Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni daljše od 6 let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Član organa vodenja ali nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:
- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
- bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora 5 let od pravnomočnosti sodbe in 2 leti po prestani kazni zapora;
- ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali
- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij o odškodninski odgovornosti, in sicer še 2 leti po pravnomočnosti sodbe. Novi člani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah tega zakona nasprotovale njihovemu imenovanju. (255. čl. ZGD-1)
Če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcija sodno imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto njega imenovan nov član v skladu s statutom. Sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora ima pravico do plačila za delo in poravnavo stroškov. Če se o višini stroškov in plačila sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora in družbe ne sporazumeta, odloči o stroških in plačilu sodišče. (256. čl. ZGD-1)
Organ vodenja ali nadzora mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, ki ga določi statut. Vsak član organa vodenja ali nadzora ima en glas. Organ vodenja ali nadzora je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih članov, če statut ne določa drugače. Za veljavnost sklepa organa vodenja ali nadzora je potrebna večina oddanih glasov, če zakon ne določa drugače. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika organa vodenja in nadzora, če ni s statutom določeno drugače. Član organa vodenja ali nadzora ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj. Člani organa vodenja ali nadzora ali njihovi pooblaščenci se lahko udeležijo sklepanja tudi tako, da izročijo pisne glasovnice drugemu članu organa vodenja ali nadzora. Organ vodenja ali nadzora lahko sprejema sklepe dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih medijev ali drugače, če s tem soglašajo vsi člani organa vodenja ali nadzora, razen če statut ali poslovnih določata drugače. (257. čl. ZGD-1)
Organ vodenja ali nadzora sprejme poslovnik o svojem delu z večino glasov vseh svojih članov. Posamezna vprašanja o delu organa vodenja ali nadzora lahko določa statut. (258. čl. ZGD-1)
Sej organa vodenja ali nadzora se ne smejo udeleževati osebe, ki niso člani organov vodenja ali nadzora te družbe, če statut ne določa drugače. K obravnavanju posameznih točk so lahko povabljeni izvedenci ali poročevalci. (259. čl. ZGD-1)
Na zahtevo vsakega člana organa vodenja ali nadzora, ki navede namen in razlog za sklic seje, mora predsednik takoj sklicati sejo. Seja mora biti v dveh tednih po sklicu. Če predsednik ni sprejel zahteve , lahko vsaj dva člana organa vodenja ali nadzora sama skličeta sejo organa vodenja ali nadzora in predlagata dnevni red. (260. čl. ZGD-1)
Pravice in obveznosti člana vodenja in nadzora, ki niso določene s tem zakonom, se določijo v pogodbi, ki jo sklene z družbo. Pogodbo mora odobriti nadzorni svet ali upravni odbor, sicer mora član organa vodenja ali nadzora vrniti koristi iz pogodbe. (262. čl. ZGD-1)
Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora d.d.
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. (263. čl. ZGD-1)
Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe. Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil korist, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati. Te določbe se uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju:
- glasovalne pravice na skupščini;
- upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali
- upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena. (264. čl. ZGD-1)
Uprava d.d.
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Uprava lahko ima enega ali več članov
(direktorji).
Če ima uprava več članov, sprejemajo odločitve soglasno, če statut ne določa drugače.
Statut ne sme določiti, da pri različnih mnenjih glas posameznega člana ali posameznih članov prevlada nad večino. (265. čl. ZGD-1)
Zastopanje in predstavljanje
Uprava zastopa in predstavlja družbo. Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače. Pri skupnem zastopstvu učinkuje izjava volje, dana kateremukoli članu uprave, proti družbi kot celoti, če so pooblaščeni vsi skupaj. Statut družbe ali nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. (266. čl. ZGD-1)
Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupščine
Pristojnosti in odgovornosti uprave do skupščine so:
- na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine;
- pripravlja pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine in
- uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina. (267. čl. ZGD-1)
Imenovanje in odpoklic uprave
Člane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet. Ponovno ne smejo biti imenovani prej kot eno leto pred potekom mandatne dobe uprave. Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika:
- če huje krši obveznosti;
- če ni sposoben voditi poslov;
- če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov, ali
- iz drugih ekonomskoposlovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija in podobno). (268. čl. ZGD-1)
Udeležba članov uprave pri dobičku
S statutom se lahko določi, da se članom uprave za njihovo delo zagotovi udeležba pri dobičku. Višina udeležbe se praviloma določi v odstotku letnega dobička družbe. (269. čl. ZGD-1)
Prejemki članov uprave
Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in plačilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost - delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba pri dobičku, itd. - odpravnina in drugi prejemki) poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter v skladu s politiko prejemkov iz 294. člena ZGD-1. Če skupščina ne določi politike prejemkov članov organov vodenja, mora nadzorni svet pri določitvi prejemkov posameznega člana uprave slediti načelom iz sedmega odstavka 294. člena ZGD-1.
Če se po določitvi prejemkov poslabša poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali jih povzročilo škodo, lahko nadzorni svet zniža prejemke. Znižanje prejemkov ne posega v druge določbe pogodbe; član uprave ima pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z dvomesečnim odpovednim rokom. (270. čl. ZGD-1)
Prepoved konkurence
Član uprave ne sme brez soglasja nadzornega sveta opravljati pridobitne dejavnosti,na področju dejavnosti družbe pa tudi ne sklepati poslov za svoj ali tuj račun. (271. čl. ZGD-1)
Poročila nadzornemu svetu
Uprava vsaj enkrat v četrtletju poroča nadzornemu svetu o:
- načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja ;
- donosnosti družbe, še posebej donosnosti lastnega kapitala;
- poteku poslov, še posebej prometu in finančnem stanju družbe in
- poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe.
Nadzorni svet lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih. Uprava mora obveščati nadzorni svet o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in z njo povezanih družb.
Uprava mora nemudoma po sestavi predložiti letno poročilo nadzornemu svetu. Če ga je treba revidirati, ga je treba predložiti skupaj z revizorjevim poročilom. K letnemu poročilu mora uprava predložiti tudi predloga za uporabo bilančnega dobička, ki ga bo predložila skupščini. Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe, in pomembneje vplivajo na položaj družbe ali je zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivale nanj. Poročilo mora ustrezati načelu vestnosti in verodostojnosti. (272. čl. ZGD-1)
Nadzorni svet d.d.
Posebni pogoji za člane nadzornega sveta:
Član nadzornega sveta ne more biti:
- član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe;
- prokurist ali pooblaščenec te družbe;
- član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe;
- oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v 3 družbah;
- oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določi statut.
Nadzorni svet lahko največ za 1 leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega ali zadržanega člana uprave. V tem času ne sme delovati kot član nadzornega sveta. Ponovno imenovanje ali podaljšanje mandatne dobe je dopustno, če celotna mandatna doba ni daljša od 1 leta. (273. čl. ZGD-1)
Volitve članov nadzornega sveta
Člane nadzornega sveta, ki zastopa interese delničarjev, voli skupščina. (274/1. čl. ZGD-1)
Odpoklic članov nadzornega sveta
Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe. Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj 3/4 večina oddanih glasov. Statut lahko določi višjo večino in druge zadeve. Člana nadzornega sveta, ki so ga v nadzorni svet imenovali upravičeni delničarji, lahko delničarji kadarkoli odpokličejo in ga nadomestijo z drugim članom. Skupščina ga lahko odpokliče z navadno večino, če preneha pravica do imenovanja. (275. čl. ZGD-1)
Imenovanje in odpoklic člana prek sodišča
Uprava mora dati sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta. Sodišče odpokliče člana nadzornega sveta na predlog nadzornega sveta in delničarjev, katerih delnice predstavljalo najmanj 10% osnovnega kapitala, če gre za utemeljene razloge. (276. čl. ZGD-1)
Objava sprememb v nadzornem svetu
Uprava mora vsako zamenjavo članov nadzornega sveta prijaviti v register. (277. čl. ZGD-1)
Poslovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet mora med svojimi člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika. Uprava mora prijaviti v register ime in priimek predsednika in namestnika. Namestnik prevzame pravice in obveznosti predsednika le, če je slednji onemogočen pri njihovem uresničevanju. (278. čl. ZGD-1)
Komisije
Nadzorni svet lahko imenuje eno ali več komisij, ki pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta, skrbijo za njihovo uresničitev in opravljajo druge strokovne naloge. (279. čl. ZGD-1)
Revizijska komisija
Če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak in usposobljen za računovodstvo ali revizijo. (280/1. čl. ZGD-1)
Pristojnosti nadzornega sveta
Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe. Lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, preverja njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Od uprave lahko zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Če statut tako določa, lahko te informacije zahteva tudi vsak posamezni član nadzornega sveta, uprava pa pošlje zahtevane informacije
nadzornemu svetu kot organu. Nadzorni svet lahko skliče skupščino. Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije. Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Statut ali nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj 3/4 oddanih glasov. (281. čl. ZGD-1)
Pristojnosti nadzornega sveta v zvezi z letnim poročilom
Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki jo je predložila uprava. Vsak član nadzornega sveta oziroma revizijske komisije ima pravico pregledati in preveriti vse podlage za letno poročilo, ki mu jih je treba na njegovo zahtevo predložiti, če nadzorni svet ne odloči drugače.
Nadzorni svet mora o ugotovitvah preveritve sestaviti pisno poročilo za skupščino. Poročilo mora navesti, kako in v kakšnem obsegu je preverjal vodenje družbe med poslovnim letom. Če je k letnemu poročilu priloženo tudi revizorjevo poročilo, mora nadzorni svet v svojem poročilu zavzeti stališče do njega. Na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali letno poročilo potrjuje. Če nadzorni svet potrdi letno poročilo, je sprejeto.
Nadzorni svet mora v enem mesecu od predložitve sestavljenega letnega poročila svoje poročilo izročiti upravi, sicer mora uprava nadzornemu svetu nemudoma postaviti dodaten rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca. Če nadzorni svet tudi v dodatnem roku ne izroči letnega poročila, se šteje, da ga ni potrdil. (282. čl. ZGD-1)
Zastopanje družbe proti članom uprave
Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. (283. čl. ZGD-1)
Plačilo članom nadzornega sveta
Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku. (284. čl. ZGD-1)
UPRAVNI ODBOR D.D.
Upravni odbor vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov. Za pristojnost upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 267. in 281. člena ZGD-1, ki se nanašajo na pristojnost nadzornega sveta. Upravni odbor sestavi, preveri in potrdi letno poročilo ob smiselni uporabi določb prvega in drugega odstavka 282. člena ZGD-1. Statut lahko določi, da letno poročilo sprejme skupščina.
Zastopanje in predstavljanje
Upravni odbor zastopa in predstavlja družbo. Če upravni odbor med svojimi člani imenuje izvršne direktorje, ti zastopajo in predstavljajo družbo, če statut ne določa drugače.
Za zastopanje in predstavljanje, posebne pogoje za člane, volitve in odpoklic ter poslovanje in plačilo članom upravnega odbora, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za člane nadzornega sveta.
Upravni odbor vodi družbo, jo zastopa in predstavlja ter nadzoruje izvajanje njenih poslov; sestavi, preveri in potrdi letno poročilo (statut lahko določi, da letno poročilo sprejme skupščina);
imenovanje: smiselna uporaba določb o imenovanju članov nadzornega sveta; enako je določena tudi nezdružljivost funkcij;
odpoklic: smiselna uporaba določb o odpoklicu članov nadzornega sveta;
komisije upravnega odbora: smiselna uporaba določb o komisijah nadzornega sveta; revizijska komisija je obvezna, če se z vrednostnimi papirji družbe trguje na organiziranem trgu ali če delavci uveljavljajo pravico do sodelovanja v organih družbe;
izvršni direktorji:
imenuje jih upravni odbor (enega ali več), lahko tudi izmed svojih članov;
zastopajo in predstavljajo družbo, nanje pa se lahko prenese tudi vodenje tekočih poslov, prijava vpisov in predložitev listin registru, sestava letnega poročila in skrb za vodenje poslovnih knjig;
družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, mora imeti vsaj enega izvršnega direktorja.
Upravni odbor lahko izvršne direktorje kadarkoli odpokliče. Za zahtevke izvršnih direktorjev iz pogodbe o upravljanju funkcije se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja.
Skupščina d.d.
Skupščino sestavljajo vsi delničarji. Delničarji imajo pravico sodelovati v skupščini (292/1. čl. ZGD-1), vendar to ni njihova dolžnost. Delničarji družbi ne odgovarjajo za napačno odločitev, delujejo v lastnem imenu, ne v interesu družbe.
Pristojnosti skupščine
Skupščina odloča o:
- sprejetju letnega poročila,
- uporabi bilančnega dobička,
- imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora,
- podelitvi razrešnice članov organa vodenja in nadzora,
- spremembah statuta,
- ukrepi za povečanje in zmanjšanje kapitala,
- prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju,
- imenovanju revizorja,
- drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali
- drugih zadevah, ki jih določa zakon. (293/1. čl. ZGD-1)
