Insolvenčno Flashcards
ZFPPIPP - kaj ureja
ZFPPIPP ureja:
- finančno poslovanje pravnih oseb,
- postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter
- postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.
Postopki zaradi insolventnosti: 1. postopek prisilne poravnave 2. postopek poenostavljene prisilne poravnave (ta postopek dodala ZFPPIPP-F, 2013) 2. stečajni postopki: ● stečajni postopek nad pravno osebo, ● postopek osebnega stečaja in ● postopek stečaja zapuščine.
Postopka prisilnega prenehanja sta:
- izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
- prisilna likvidacija.
Premoženje, obveznosti, čista vrednost premoženja, kapitala, kratkoračna plačilna sposobnost, dolgoročna plačilna sposobnost, dolgoročna plačilna sposobnost
Premoženje posamezne osebe so:
1. stvari v njeni lasti,
2. njene terjatve in
3. njene druge premoženjske pravice.
Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov.
Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.
Kapital pomeni:
1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1,
2. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.
Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
Pravna oseba ali podjetnik je dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (v nadaljnjem besedilu: kapitalska ustreznost).
Pravila poslovnofinančne stroke
Pravila poslovnofinančne stroke so:
1. poslovnofinančna načela in standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter
2. druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovnofinančni stroki.
Finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.
INSOLVENTNOST
- v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali
- postane dolgoročno plačilno nesposoben.
- Dolžnik je trajneje nelikviden:
• pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:
- če za več kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
- če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
- če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,
• pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:
- s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali
- s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali
- z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,
• pri dolžniku, ki je potrošnik:
- če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali
- če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
- Dolžnik je postal dolgoročno plačilno nesposoben:
• če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost),
• pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot 2 meseca zamuja:
• s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
• s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika.
Insolventni dolžnik = pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu z zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in lahko vključujejo:
• zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
• pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
• druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
Ločitvena pravica
LOČITVENA PRAVICA je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.
Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico
TERJATEV
Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.
Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.
Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico. (PS. tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice).
Finančna in poslovna terjatev (20.a čeln – dodal ZFPPIPP-F, 2013)
Finančna terjatev je terjatev do dolžnika, ki je nastala na podlagi:
• kreditne pogodbe, pogodbe o izdaji bančne garancije ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
• pogodbe o finančnem leasingu ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
• posojilne pogodbe ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z osebo nefinančnega sektorja,
• poroštva ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe,
• izvedenega finančnega instrumenta, katerega izdajatelj je dolžnik.
Poslovna terjatev do dolžnika je vsaka terjatev do dolžnika, razen finančne terjatve.
Prednostne terjatve
• plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
• odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
• neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
• plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka SP postane nepotrebno, za obdobje od začetka SP do poteka odpovednega roka,
• odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka SP ali med postopkom postalo nepotrebno,
• davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z gornjimi izplačil,.
• nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto.
* V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.
PODREJENE TERJATVE
so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
NAVADNE TERJATVE
NAVADNE TERJATVE so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.
IZLOČITVENA PRAVICA
IZLOČITVENA PRAVICA je:
- pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
- pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, in
- pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.
- pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku.
Temeljna pravila o finančnem poslovanju
To poglavje tega zakona se uporablja za gospodarske družbe, smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad (ne uporablja se za banke, zavarovalnice, borznoposredniške družbe in družbe za upravljanje).
Temeljne obveznosti poslovodstva
Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke.
Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
Člani poslovodstva so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti, določenih v 2. poglavju tega zakona.
Člani poslovodstva so prosti odškodninske odgovornosti iz tretjega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
Temeljne obveznosti članov nadzornega sveta
Nadzorni svet mora pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjati:
• ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in
• ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili iz 2. poglavja tega zakona.
Člani nadzornega sveta so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki jo je imela zaradi kršitve njihovih obveznosti iz 2. poglavja tega zakona.
Člani nadzornega sveta so prosti odškodninske odgovornosti iz drugega odstavka tega člena, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
Upravljanje tveganj
Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.
Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj iz 31. in 32. člena tega zakona ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja.
Poslovodstvo mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz drugega odstavka tega člena upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje in likvidnostno tveganje.
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
• neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
• drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
• neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
• zunanjih dogodkov ali dejanj.
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
Družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti.
Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju.
Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.
Obveznosti družbe ter njenega poslovodstva in nadzornega sveta pri nastanku insolventnosti
Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
Načelo obveznost enakega obravnavanja upnikov
Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:
• terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena tega zakona,
• tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
• tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
• davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, zlasti:
• preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
• pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu tega zakona.
Prepovedi trajajo:
• če mora poslovodstvo po prvem odstavku 38. člena tega zakona vložiti predlog za začetek stečajnega postopka: do začetka tega postopka,
• če mora poslovodstvo po prvem odstavku 39. člena tega zakona vložiti predlog za začetek postopka prisilne poravnave: do začetka tega postopka ali
• če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti družbe do upnikov.
Če se finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme družba poleg dejanj iz prvega odstavka tega člena opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona.
Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v 1 mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki mora vsebovati:
• opis finančnega položaja družbe,
• analizo vzrokov za insolventnost in
• mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Če je mnenje pritrdilno, mora poročilo vsebovati tudi:
o analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe,
o opis ukrepov finan.prestrukt., ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo,
o opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina.
Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v 5 delovnih dneh po prejemu poročila, ki mora vključevati presojo nadzornega sveta:
o ali je družba insolventna in
o o potrebnosti in ustreznosti navedenih ukrepov v poročilu.
Če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja treba opraviti povečanje osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki (smiselno tudi, če se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube), o katerem mora odločiti skupščina, poslovodstvo objavi sklic skupščine v 3 delovnih dneh.
Poslovodstvo mora objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki v 3 delovnih dneh. Rok za vpis in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 15 dni po objavi poziva za vpis in vplačilo delnic.
Če je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja družba kapitalsko neustrezna, ni pa še nastal položaj prezadolženosti ali trajnejše nelikvidnosti, lahko vsak družbenik ali član nadzornega sveta da nasprotni predlog za sprejetje sklepa o prenehanju družbe in začetku likvidacije.
Poslovodstvo mora v 3 delovnih dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka:
o če je mnenje poslovodstva odklonilno ali
o če je mnenje poslovodstva odklonilno in če:
skupščina ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe z novimi denarnimi vložki ali
v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala.
Posebna pravila o obveznostih pri prisilni poravnavi
Če je mnenje poslovodstva v poročilu pritrdilno in če skupščina ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe ali v roku za vpis in vplačilo delnic niso vpisane in vplačane vse delnice, ki so predmet povečanja osnovnega kapitala, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za prisilno poravnavo v 3 mesecih po nastanku insolventnosti.
Poslovodstvo mora zagotoviti, da se izvedejo vsi ukrepi finančnega prestrukturiranja, določeni v načrtu finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega so upniki odločali o sprejetju prisilne poravnave, v rokih, določenih za njihovo izvedbo v tem načrtu.
Tudi po potrditvi prisilne poravnave poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, zlasti:
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo, razen če je v načrtu finančnega prestrukturiranja določeno, da bo družba del poslovanja prenesla na drugo pravno osebo, ki ima položaj osebe, odvisne od družbe,
plačilo terjatev nekaterih upnikov v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, ali pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi.
Poslovodstvo mora za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki mora za obdobje, na katero se nanaša, vsebovati:
opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki so bili izvedeni, in njihovih učinkov za dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,
skupni znesek plačil terjatev upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, in delež, v katerem so bile te terjatve plačane,
trimesečno bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov,
izjavo poslovodstva, da dolžnik ni opravil nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta družbe do upnikov
Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka:
ni pravočasno opravilo vseh zgoraj navedenih dejanj ali
je ravnalo v nasprotju z (zgoraj navedenimi) prepovedmi.
Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku.
Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo.
Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
Posamezen član poslovodstva je prost odškodninske odgovornosti za škodo, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:
da dejanj ni mogel opraviti samostojno, in:
- je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali, ali
- član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag,
ali
da za kršitev prepovedi iz 34. člena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
Odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta
Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev:
če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in:
- je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter
- je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,
če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij,
če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dolžna dejanja, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz tega zakona.
Postopek preventivnega prestrukturiranja - temeljna pravila
Postopek preventivnega prestrukturiranja je dovoljeno voditi nad pravno osebo:
- ki ima položaj kapitalske družbe,
- ki se po ZGD-1 razvršča med srednje družbe ali velike družbe in
- nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.
Dolžnik mora upnikom, ki so stranke postopka preventivnega prestrukturiranja, povrniti sorazmeren del stroškov, ki jim nastanejo z udeležbo v postopku in za katere je po splošno uveljavljeni poslovni praksi običajno, da jih nosi dolžnik. O povrnitvi teh stroškov se dolžnik in upniki dogovorijo v sporazumu o finančnem prestrukturiranju.
Namen postopka preventivnega prestrukturiranja
Postopek preventivnega prestrukturiranja se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno,da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.
Sporazum o finančnem prestrukturiranju je sporazum, ki ga sklene dolžnik z upniki, in:
- s katerim se udeleženci sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo:
o potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja,
o časovni načrt izvedbe teh ukrepov in
o morebitne pogoje za izvedbo teh ukrepov,
- določijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja in
- ki mu je priložen osnovni seznam finančnih terjatev iz 1. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona.
Dolžnik in upniki morajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju spoštovati usmeritve za taka pogajanja, ki so splošno uveljavljene v poslovni praksi.
Če sporazum kot ukrep finančnega prestrukturiranja določa zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev, mora za vse navadne finančne terjatve določati enak delež zmanjšanja oziroma enake odložene roke dospelosti, razen če posamezen upnik izrecno pristane na večji delež zmanjšanja oziroma daljše odložene roke dospelosti njegovih navadnih finančnih terjatev.
Če sporazum kot ukrep finančnega prestrukturiranja določa odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev ali spremembo obrestnih mer, po kateri se obrestuje glavnica zavarovane finančne terjatve, mora za vse zavarovane finančne terjatve določati enake odložene roke dospelosti vendar ne daljše od petih let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, oziroma spremenjeno obrestno mero, razen če posamezen upnik izrecno pristane na daljše odložene roke dospelosti njegovih zavarovanih finančnih terjatev ali večje znižanje obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnice teh terjatev.
Zgornja dva odstavka se ne uporabljata:
- za finančne terjatve Republike Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih enot sektorja države, za katere drug zakon določa, da se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave obravnavajo kot prednostne terjatve,
- za finančne terjatve bank, za katere je dala poroštvo Republika Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja jamstveno shemo Republike Slovenije.
Finančne terjatve iz prejšnjega odstavka je dovoljeno prestrukturirati:
- samo z odložitvijo njihove dospelosti za največ pet let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, vendar ne za daljše obdobje, kot se s sporazumom o finančnem prestrukturiranju odloži dospelost drugih finančnih terjatev, in
- če Republika Slovenije, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države lahko v postopku spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki se izvede v postopku preventivnega finančnega prestrukturiranja, kot stvarni vložek za vplačilo novih delnic oziroma poslovnih deležev (nove delnice) na dolžnika prenese svojo terjatev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- prenese jo lahko samo za vplačilo novih delnic v deležu, sorazmernemu z deležem, v katerem preostali upniki vplačajo nove delnice s prenosom njihovih terjatev na dolžnika, in
- prenese jo lahko samo:
- če dolžnik tekoče posluje pozitivno (pozitiven kazalec EBITDA),
- če dolžnik ne izkazuje izgub iz poslovanja v preteklih letih ali v tekočem letu ali če je take izgube mogoče pokriti v breme preostalih sestavin kapitala ali z odpisom oziroma konverzijo terjatev upnikov zasebnega sektorja in
- če iz primerjave ocen prejemkov enot sektorja države ob predpostavki delujočega podjema dolžnika in ob predpostavki njegove likvidacije izhaja, da bodo novi delničarji uresničili zadostno stopnjo donosa iz novih delnic, vplačanih s stvarnim vložkom, in
- če se po načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga vključuje sporazum o finančnem prestrukturiranju, izvede tudi poslovno prestrukturiranje tudi: če se to prestrukturiranje izvede po postopku in v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.
Razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja
Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen.
Domneva se, da obstaja razlog, če z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.
Domneva velja za izpodbito, če upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi.
Upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja
Stranka glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja je vsak upnik, ki je imetnik finančne terjatve do dolžnika, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev do dolžnika.
Predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja
Upravičeni predlagatelj
O začetku postopka preventivnega prestrukturiranja odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik.
Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen (procesne ovire za vodenje postopka):
- če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja,
- če je bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave, ki še ni pravnomočno končan,
- če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, ali
- če je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:
- identifikacijske podatke o dolžniku,
- opis okoliščin, iz katerih izhaja, da je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen, in
- zahtevek, da sodišče začne postopek preventivnega prestrukturiranja.
Predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je treba priložiti:
- seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam finančnih terjatev),
- revizorjevo poročilo o pregledu osnovnega seznama finančnih terjatev, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,
- notarsko overjene izjave o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja upnikov, ki so imetniki najmanj določenega deleža vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika (75 ali 30 %), vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev.
Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja založiti predujem za stroške postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je enak znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona.
Sodišče predlog ni popoln, mora sodišče v osmih dneh izdati sklep o dopolnitvi predloga. Če predlagatelj v roku iz ne dopolni predloga, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
Sodišče odloči o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja zunaj naroka.
Sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek preventivnega prestrukturiranja (sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja):
- če je predlog vložil upravičeni predlagatelj,
- če ne obstajajo procesne ovire,
- če je vsebina predloga popolna,
- če so predlogu priložene priloge in
- če je vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev popolna.
Izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:
- identifikacijske podatke o dolžniku,
- odločitev sodišča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in
- ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev.
Sodišče zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja:
- če predloga ni vložil upravičeni predlagatelj ali
- če obstajajo procesne ovire.
Sodišče mora sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja objaviti isti dan, kot ga je izdalo.
Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja v 8 dneh.
Vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek
Pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnega končanja tega postopka.
Po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave, razen če zakon določi drugače.
Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka preventivnega prestrukturiranja, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka preventivnega prestrukturiranja.
Če je sodišče v predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom odložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, lahko dolžnik opraviči zahtevo za odložitev odločanja tudi tako, da vloži predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
Sodišče zavrže upnikov predlog za začetek stečajnega postopka:
- če je pravnomočno potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ali
- če je pravnomočno potrjena prisilna poravnava v postopku.
Če je postopek preventivnega prestrukturiranja ustavljen, ne da bi bil hkrati začet postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek, sodišče nadaljuje postopek o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati začetka postopka preventivnega prestrukturiranja ali postopka prisilne poravnave.
Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti, sodišče prekine postopek odločanja o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka. Če v tem primeru pravnomočno odloči o začetku stečajnega postopka, zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja.
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene v osnovni seznam finančnih terjatev.
Niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
Vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja
Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve.
Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.
O prekinitvi postopka izvršbe ali zavarovanja odloči izvršilno sodišče na predlog dolžnika. Predlogu mora dolžnik priložiti:
- sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in
- potrdilo sodišča, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, da je terjatev, ki je predmet postopka izvršbe ali zavarovanja, vsebovana v osnovnem seznamu finančnih terjatev.
Zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev
V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja zastaranje terjatev ne teče.
V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja velja, da dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice terjatev.
Glavni postopek preventivnega prestrukturiranja
Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne veljati, ko izrečejo privolitev v njegovo sklenitev:
- dolžnik,
- upniki, katerih skupni znesek navadnih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh navadnih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, in
- če sporazum učinkuje tudi za zavarovane finančne terjatve: upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam.
Če sporazum o finančnem prestrukturiranju kot dodaten pogoj za njegovo uveljavitev določa enega ali več od teh pogojev:
- soglasje vseh upnikov, ki so imetniki zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika oziroma
- soglasje določenih upnikov, ki so imetniki poslovnih terjatev do dolžnika, oziroma
- izvedbo spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki vključuje povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika,
začne sporazum veljati, ko se izpolnijo tudi ti dodatni pogoji.
Sporazum o finančnem prestrukturiranju in pogoje za njegovo uveljavitev mora pregledati revizor, ki mora o pregledu pripraviti poročilo - revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki mora vsebovati:
- uvod, v katerem je naveden sporazum o finančnem prestrukturiranju, ki je predmet pregleda,
- opis namena in obsega pregleda,
- revizorjevo mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno:
- ali je sporazum v skladu z zakonom in
- ali so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma.
Z mnenjem brez pridržka revizor presodi:
- da je sporazum o finančnem prestrukturiranju pravilno sestavljen in
- da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
Sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba
Dolžnik in upniki izrečejo soglasje za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako, da podpišejo isti izvod listine z zapisom besedila tega sporazuma. Ta listina je edini izvirnik sporazuma. Podpisi zastopnikov podpisnikov sporazuma o finančnem prestrukturiranju morajo biti notarsko overjeni.
Ko sporazum o finančnem prestrukturiranju podpišejo vsi, ki z njim soglašajo, mora dolžnik izvirnik tega sporazuma izročiti v hrambo notarju (notarska hramba izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju).
Zapisnik o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik o notarski hrambi listine, vsebovati tudi opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek preventivnega prestrukturiranja, v katerem je bil sklenjen ta sporazum.
Notar trajno hrani izvirnik sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Notar mora izročiti notarsko overjeni prepis tega sporazuma vsakemu podpisniku in vsakemu upniku, katerega terjatev je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, tudi če ni podpisnik tega sporazuma.
Zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju
Dolžnik mora vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v naslednjih rokih, ki tečejo od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja:
- če je dolžnik srednja družba: v 3 mesecih,
- če je dolžnik velika družba: v 5 mesecih.
Zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora dolžnik priložiti:
- notarsko overjeni prepis izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka 44.p člena tega zakona,
- odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz četrtega odstavka 44.p člena tega zakona,
- revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz petega odstavka 44.o člena tega zakona, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov.
Sodišče na zahtevo dolžnika podaljša rok za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, če s takim podaljšanjem soglašajo upniki, ki so imetniki najmanj naslednjega deleža vsote (75% ali 30 %) vseh finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev.
Sodišče v primeru podaljša rok za naslednje obdobje:
- če je dolžnik srednja družba: za 2 meseca,
- če je dolžnik velika družba: za 3 mesece.
Sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju
Če zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju niso priložene vse zahtevane priloge, sodišče dolžniku s sklepom o dopolnitvi v roku 8 dni po vložitvi zahteve naloži, da v 8 dneh po prejemu sklepa ustrezno dopolni nepopolno zahtevo. Roka za dopolnitev nepopolne zahteve ni dovoljeno podaljšati.
Odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju
Sodišče odloči o zahtevi zunaj naroka.
Sodišče izda sklep, s katerim potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju (sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju):
- če je bila zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju vložena v zakonskem roku,
- če so zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložene listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
Sodišče s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju:
- odloči, da se potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju,
- ugotovi, da potrjeni sporazum o finančnem prestrukturiranju, učinkuje:
- za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma,
- za navadne finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, in
- za zavarovane finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma,
- pouči upnike o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako:
- da navede podatke o notarju, ki ga hrani, in opravilni številki zadeve, pod katero notar hrani ta sporazum, ter
- da pouk, da lahko vsak upnik od notarja zahteva notarsko overjeni prepis tega sporazuma.
Sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju:
- če je zahteva vložena po poteku roka oziroma roka, ki je bil podaljšan, ali
- če dolžnik v roku nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne dopolni tako, kot mu je s sklepom o dopolnitvi naložilo sodišče.
Sodišče mora odločiti o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v 8 dneh.
Ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja
Razlogi za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja so:
- če sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
- če dolžnik do poteka roka oziroma roka, ki je bil podaljšan, ne vloži zahteve za potrditev,
- če ustavitev zahtevajo upniki, katerih skupni znesek finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, (potrebno priložiti notarsko overjene izjave vseh upnikov, ki zahtevajo ustavitev postopka),
- če ustavitev zahteva dolžnik pred vložitvijo popolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
- če dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
Sodišče mora sklep iz tretjega odstavka tega člena izdati v 8 dneh od dneva, ko je nastal razlog za ustavitev postopka. Proti sklepu ni posebne pritožbe. Sklep je dovoljeno izpodbijati s pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja.
Sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja po poteku enega meseca od objave sklepa.
Če v enem mesecu po objavi sklepa dolžnik vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali če tak predlog vložijo upniki, sodišče odloči o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja s sklepom, s katerim odloči o predlogu za začetek prisilne poravnave.
Pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju
Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne učinkovati s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi tega sporazuma.
Sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma, na način in v obsegu, določenem v sporazumu. Proti tem upnikom učinkujejo tudi druge obveznosti, ki so jih prevzeli s sklenitvijo sporazuma.
Zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev, določeno v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkuje tudi za imetnike teh terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma.
Odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev oziroma sprememba obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnica teh terjatev, določena v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkuje tudi za imetnike teh terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, če ni drugače določeno.
Pravice upnikov v razmerju do dolžnika, določene v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkujejo tudi v korist upnikov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
Načela
Načelo enakega obravnavanja upnikov
V postopku zaradi insolventosti je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako.
Načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede
- višine plačila in
- rokov za plačilo terjatev upnikov.
Načelo hitrosti postopka
Sodišče mora procesna dejanja izvajati v (zakonsko določenih) rokih in si prizadevati, da upravitelj vsa dejanja v postopku opravi v rokih.
Sodišča in drugi državni organi morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka.
V pravdnih postopkih izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in pravdnih postopkih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic mora sodišče opraviti poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v 2 mesecih od prejema odgovora na tožbo.
Načelo obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti (48.a člen), dodan z ZFPPIPP-F, 2013
Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, napoti stranke postopka in upravitelja v postopek mediacije, kadar oceni, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim. Postopek mediacije se začne z izdajo sklepa o napotitvi v mediacijo. Če sodišče ne odloči drugače, sklep o napotitvi v mediacijo ni ovira za nadaljevanje postopka zaradi insolventnosti. Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije. Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spornega vprašanja ali interesnega nasprotja v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.
Sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe (48.b člen), dodan z ZFPPIPP-F, 2013
V primerih, ko ta zakon določa, da so stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe. Postopek mediacije se začne z dnem, ko stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo. Sporazum je treba skleniti v roku, ki ga za vložitev tožbe določa ta zakon. V sporazumu morajo stranke določno opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi. O sklenitvi sporazuma morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve sporazuma obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti. Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije. Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 30 dni od začetka postopka mediacije. Med postopkom mediacije rok za vložitev tožbe ne teče
POSTOPEK ZARADI INSOLVENTNOSTI
Predhodni postopek - Začne se z vložitvijo predloga za začetek postopka - uvedba postopka zaradi insolventnosti. Sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti
Glavni postopek - začne se s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti - začetek postopka zaradi insolventnosti.
Razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti: če dolžnik postane insolventen in so izpolnjeni drugi pogoji, ki jih za posamezno vrsto postopka določa zakon.
PRISTOJNOST IN SESTAVA SODIŠČA
Stvarna pristojnost sodišča: Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti je pristojno okrožno sodišče. (51. člen)
Krajevna pristojnost sodišča:
Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež.
Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika je pristojno:
- če ima dolžnik svoje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče,
- če dolžnik na območju Republike Slovenije nima stalnega prebivališča: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje začasno prebivališče,
- če dolžnik na območju Republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča:
- če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke,
- v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.
Za krajevno pristojnost za odločanje v postopku stečaja zapuščine se smiselno uporablja 177. člen ZD.
Za odločanje o pritožbah pa je v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani.
Sestava sodišča
V postopku zaradi insolventnosti sodi sodnik posameznik.
Sodniški pomočnik lahko v postopku zaradi insolventnosti samostojno opravlja ta procesna dejanja sodišča:
- obvešča upravitelja o vseh zadevah, o katerih ga mora obvestiti sodišče,
- izvaja objave vsebine procesnih dejanj.
Samostojni sodniški pomočnik in strokovni sodelavec lahko v stečajnem postopku samostojno odloča o vseh vprašanjih, razen o naslednjih:
- o začetku in končanju postopka,
- o začasnih odredbah,
- o preizkusu terjatev,
- o prodaji premoženja, katerega vrednost presega 50.000 eurov,
- o razdelitvi razdelitvene mase in
- o vprašanjih v postopku odpusta obveznosti.
Proti sklepu samostojnega sodniškega pomočnika in strokovnega sodelavca je dovoljen ugovor. O ugovoru odloča sodnik posameznik okrožnega sodišča, ki vodi stečajni postopek, v katerem je bil izdan sklep, ki se izpodbija z ugovorom. Proti sklepu sodnika o ugovoru je dovoljena pritožba.
STRANKE POSTOPKA
Predlagatelj - oseba, ki je vložila predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Stranke predhodnega postopka
- predlagatelj postopka,
- dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj,
- upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku.
Stranke glavnega postopka
- vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in
- insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.
Pridobitev procesne legitimacije upnika:
- če prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve – pravočasno prijavljena terjatev. oz.
- če so po zakonu dodatne predpostavke za procesno dejanje, šele ko so izpolnjene.
Če prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos.
Prenehanje procesne legitimacije upnika: v glavnem postopku
- če prijava pravnomočno zavržena kot nepopolna glede vseh terjatev, ki se z njo uveljavljajo,
- v stečajnem postopku tudi, če vse njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku, prenehajo, ker:
- je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev,
- je bilo s pravnomočno sodno odločbo ali odločbo drugega državnega organa ugotovljeno, da ne obstajajo, ali
- so bile v celoti plačane.
PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV
Rok za prijavo
Prisilna poravnava: v 1 mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.
Stečajni postopek: v 3 mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni drugače določeno.
Prijava terjatve mora vsebovati:
1. določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku (znesek glavnice terjatve, nastale stroške, morebitne obresti),
- če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna,
- če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev: določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
2. opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih (priložiti mora morebitne listinske dokaze).
Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.
Upravitelj se mora v 1 mesecu po poteku roka za prijavo terjatve o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka – in sicer tako, da sodišču predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev (zaporedna št.terjatve, podatki o upniku, znesek glavnice priajvljene terjatve, obresti, stroški, izjava upravitelja, ali terjatev priznava ali ne; če terjatev delno prereka – kakašen je prerekani znesek terjatve; če terjatev prereka – opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ne obstaja).
Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama. Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati.
Upnik proti lahko vloži v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev ugovor proti osnovnemu seznamu
- če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
- če so podatki o tej terjatvi nepravilni.
Če upravitelj presodi, da je ugovor utemeljen – mora upravitelj v 8 dneh sodišču predložiti popravek osnovnega seznama. Sodišče mora popravek objaviti naslednji delovni dan.
Upnik lahko poda ugovor o prerekanju terjatve drugega upnika
- v postopku prisilne poravnave v 15 dneh
- v stečajnem postopku v 1 mesecu
po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (potrebno priložiti morebitne listinske dokaze).
Po poteku roka ne more več prerekati.
Možen pa je tudi ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve, (seveda) če ima položaj stranke.
Za ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev.
Če je bil proti osnovnemu seznamu vložen ugovor, mora upravitelj v 8 dneh (po preteku roka za vložitev ugovora) sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev. Dopolnjeni seznam sodišče objavi v 3 delovnih dneh po prejemu seznama.
Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor v 15 dneh po objavi:
- upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval,
- upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve:
- če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali
- če so podatki o tem ugovoru nepravilni.
PRIZNANA TERJATEV: če jo prizna upravitelj in je ne prereka nihče od upnikov.
PREREKANA TERJATEV: če jo prereka upravitelj ali upnik.
V stečajnem postopku velja za priznano tudi terjatev, ki je bila prerekana, ko se izpolnijo zakonski pogoji:
- pri prerekani terjatvi: ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve,
- pri prerekani terjatvi:
- ko poteče rok za vložitev tožbe, če ni nihče od tistih, ki so prerekali terjatev, v tem roku vložil tožbe, ali
- ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve, zavrglo tožbo ali ustavilo postopek zaradi umika te tožbe. - pri prerekani terjatvi:
- ko poteče rok za prijavo udeležbe , če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev v tem roku ne prijavi udeležbe, ali
- ko postane pravnomočna odločba, s katero je pristojni državni organ odločil, da ta terjatev obstaja.
VERJETNO IZKAZANA TERJATEV je tista prerekana terjatev, za katero sodišče odloči, da je verjetno izkazana.
Terjatev je verjetno izkazana:
- če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
- če je terjatev v postopku PP vključena v seznam v poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,
- če je terjatev ugotovljena v obračunu davka,
- v drugih primerih:
- če prijava terjatve nima pomanjkljivosti in
- niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.
Terjatev ni verjetno izkazana, če ima prijava terjatve pomanjkljivosti glede vsebine.
Velja, da je terjatev izkazana, in ni dovoljen drugačen dokaz:
- če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
- če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja davčni postopek,
- v drugih primerih:
- če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona in
- niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.
Sklep o preizkusu terjatev
Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev (zunaj naroka) odloči:
- o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih,
- katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane,
- v PP tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane,
- v SP tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
V izreku sklepa navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
Sodišče mora:
- sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja v sledečih rokih:
- postopku prisilne poravnave v 3 delovnih dneh,
- v stečajnem postopku v 15 dneh po poteku roka za ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev,
- če je bil objavljen dopolnjeni seznam v 3 delovnih dneh od poteka roka za ugovor proti dopol.seznamu,
- če proti osnovnemu seznamu ni nihče vložil ugovora niti ugovora o prerekanju terjatev, v 3 delovnih dneh od poteka roka za ta ugovor, - v 3 delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
V SP mora sodišče odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora.
Upravitelj mora v 3 delovnih dneh po prejemu obvestila o sklepu sodišča o preizkusu terjatev sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev.
O pravočasno prijavljenih terjatvah, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh terjatev (dodatni seznam preizkušenih terjatev).
Upravitelj mora ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev.
Upniški odbor
Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja (kot določa zakon), za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.
Upniški odbor je treba oblikovati:
- v postopku PP,
- v SP, če oblikovanje zahtevajo upniki.
Upniški odbor procesna dejanja ne izvaja v obdobju od začetka SP pa vse do dne, ko so imenovani/izvoljeni člani UO na podlagi zahteve upnikov za oblikovanje UO.
Član upniškega odbora je lahko vsak upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja.
Ne more pa biti izvoljen ali imenovan upnik:
- ki je hkrati dolžnik insolventnega dolžnika in njegova obveznost do insolventnega dolžnika presega 1 odstotek vrednosti premoženja insolventnega dolžnika,
- ki je v zadnjih 2 letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika, ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem
- ki je družba in ima v razmerju do insolventnega dolžnika ali dolžnika iz 1. točke položaj povezane družbe,
- ki opravlja funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista ali ima položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem v:
- dolžniku iz 1. točke ali
- družbi iz 3. točke, - ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 4. točke položaj ožje povezane osebe,
- ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika, razen če upnik dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve, ali
- ki ima položaj izločitvenega upnika.
Število članov določi sodišče. Mora biti liho in ne sme biti manjše kot tri (razen če je število upnikov manjše kot tri, ter ne večje kot 11). Sodišče mora torej pri določitvi števila članov upoštevati skupno število upnikov.
Imenovanje članov UO:
V PP imenuje sodišče člane s sklepom o začetku tega postopka. Sodišče mora za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku.
Pri imenovanju članov upniškega odbora sodišče določi upnike z najvišjim skupnim zneskom terjatev po prejšnjem odstavku:
- v postopku prisilne poravnave: na podlagi seznama,
- v stečajnem postopku: na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.
Tako imenovane člane UO, lahko upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, po objavi sklepa o preizkusu terjatev zahtevajo razrešitev imenovanega člana upniškega odbora in izvolitev novega člana. Za razrešitev imenovanega člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov. Če imenovani član upniškega odbora ni razrešen, glasovanje o izvolitvi novega člana upniškega odbora nima pravnega učinka.
Zahtevo upnikov za oblikovanje upniškega odbora v SP lahko vložijo:
- pred objavo sklepa o preizkusu terjatev: vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku, - sodišče mora na to zahtevo v 15 dneh po prejemu te zahteve izdati in objaviti sklep o imenovanju članov upniškega odbora;
- po objavi sklepa o preizkusu terjatev: upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic - sodišče mora na tako zahtevo v 15 dneh po prejemu zahteve objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva:
- glasujejo o oblikovanju upniškega odbora in
- dajo predloge izvolitev za člane upniškega odbora po prvem do tretjem odstavku 83. člena tega zakona.
Volitve članov upniškega odbora
Predlog za izvolitev za člana upniškega odbora (volilni predlog) lahko da vsak upnik. Volilnemu predlogu mora biti priložena izjava upnika, katerega izvolitev se predlaga, da soglaša z izvolitvijo za člana upniškega odbora in da za njegovo izvolitev ni ovir. O zavrnitvi volilnega predloga odloči sodišče s sklepom. Proti sklepu ni posebne pritožbe, lahko pa se izpodbija s pritožbo proti sklepu o izvolitvi upniškega odbora.
Za izvolitev upnika za člana upniškega odbora je potrebna večina oddanih glasov upnikov.
Če je število volilnih predlogov, ki so bili uvrščeni na glasovanje, večje od števila članov upniškega odbora, so za člane upniškega odbora izvoljeni upniki, ki so prejeli več glasov.
Sodišče odloči o izidu volitev s sklepom o izvolitvi upniškega odbora, ki ga objavi v 8 dneh po poteku roka za glasovanje. Upnik pridobi položaj člana upniškega odbora z objavo sklepa o izvolitvi upniškega odbora.
Upniku preneha položaj člana UO:
- če preneha njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja,
- če je razrešen, (upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, lahko zahtevajo razrešitev izvoljenega člana in izvolitev novega člana.)
- če odstopi s položaja (Izjavo o odstopu s položaja člana UO vložiti pri sodišču in začne učinkovati z dnem, ko jo sodišče prejme) ali
- če je sklep o izvolitvi UO v delu, v katerem se nanaša nanj, razveljavljen ali spremenjen.
Pristojnosti upniškega odbora:
1. odloča o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom,
2. obravnava poročila, ki jih mora predložiti upravitelj, in
3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
Upniški odbor ima zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja svojih pristojnosti pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom.(ZFPPIPP, 2013)
Upniški odbor upnike na njihovo zahtevo obvešča o stanju stečajne mase.
UO odloča na sejah. Vsak član ima en glas.
Odločitev upniškega odbora je sprejeta:
- če se je glasovanja udeležila večina članov upniškega odbora in
- če zanjo glasuje večina članov upniškega odbora, ki so se udeležili glasovanja, razen če zakon določa, da mora biti posamezna odločitev sprejeta z večino glasov vseh članov upniškega odbora.
Upniški odbor lahko z večino glasov vseh članov upniškega odbora sprejme svoj poslovnik.
Predsednik UO: izvolijo ga člani med seboj na prvi seji. Predsednik sklicuje in vodi seje.
UPRAVITELJ
= organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.
V SP vodi posle insolventnega dolžnika in ga zastopa:
- pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic,
- pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika,
- pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
- pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
- pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom.
Obveznosti upravitelja:
- Naloge in pristojnosti opravljati v skladu:
- z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
- z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi,
- s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe. - mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati:
- vestno in pošteno,
- z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter
- tako, da varuje in uresničuje interese upnikov. - mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti:
- da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali
- da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke. - mora za vsako koledarsko trimesečje pripraviti poročilo o poteku postopka - REDNO POROČILO. Predložiti ga mora sodišču v postopku PP v 8 dneh in v SP v 1 mesecu po koncu obdobja, na katero se nanaša.
- na zahtevo sodišča / UO predložiti svoje pisno poročilo o posamezni zadevi, ki je pomembna za potek postopka ali varovanje ali uresničitev interesov upnikov tem postopku - IZREDNO POROČILO v 8 dneh po prejemu zahteve. V nujnih primerih pa na zahtevo sodišča takoj ustno poročati ali izdelati poročilo v 3 delovnih dneh.
Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna.
Odškodninska odgovornost upravitelja: upravitelj je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti do višine petkratnega zneska nagrade, vendar ne manj kot 5.000 eurov, pri čemer se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.
Odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže:
- da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika,
- da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali
- da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.
Ni oproščen odškodninske odgovornosti, ker je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča, če upnik dokaže, da je upravitelj izdajo tega sklepa ali odredbe dosegel:
- tako, da je sodišču namenoma ali zaradi hude malomarnosti dal nepopolne ali nepravilne informacije, ali
- na drug nepošten način.
Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo, do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti (o povrnitvi stroškov odloči sodišče s sklepom za vsak tekoči mesec).
V postopku PP nagrada upravitelja vključuje:
- nadomestilo za preizkus terjatev,
- nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave,
- nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic in
- nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja.
V postopku prisilne poravnave pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo nagrade, ko opravi vsa dejanja v postopku in sodišču predloži svoje končno poročilo.
V stečajnem postopku nagrada upravitelja vključuje:
- nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila),
- nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, in
- nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
V stečajnem postopku pridobi upravitelj pravico zahtevati plačilo:
- 90 odstotkov:
o nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila: ko sodišču predloži otvoritveno poročilo,
o nadomestila za preizkus terjatev: ko sodišču predloži končni seznam preizkušenih terjatev,
o sorazmernega dela nadomestila: ko sodišču predloži končni načrt razdelitve,
- 10 odstotkov vseh nadomestil: ko sodišču predloži svoje končno poročilo.
Če je upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, nima pravice do nagrade.
Pristojnost za nadzor nad upravitelji
Ministrstvo za pravosodje opravlja nadzor nad upravitelji.
Zbornica upraviteljev opravlja nadzor nad poslovanjem upraviteljev v skladu s pravili, določenimi v tem zakonu.
Minister, pristojen za pravosodje, imenuje komisijo kot svoj svetovalni organ (za 5 let), ki jo sestavljajo:
- dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo,
- dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti, in
- predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.
Komisija daje ministru mnenja o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje funkcije upravitelja in o drugih zadevah glede izvajanja tega zakona. Delo komisije vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani komisije. Komisija sprejme poslovnik o svojem delu. Sredstva za delo komisije ter administrativne, tehnične in druge pogoje za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja).
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi seznam upraviteljev.
Oseba, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, mora izbrati najmanj eno in lahko izbere vsa okrožna sodišča, pri katerih opravlja funkcijo upravitelja. Oseba mora izjavo o izbiri sodišč po prvem odstavku tega člena priložiti svoji zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.
Pogoji za imenovanje za upravitelja
V posameznem postopku zaradi insolventnosti je lahko za upravitelja imenovana oseba:
- ki je vpisana v seznam upraviteljev in
- je sodišče, ki vodi ta postopek, v seznamu upraviteljev pri njej vpisano kot sodišče, pri katerem opravlja funkcijo upravitelja.
Ne glede na prvi odstavek tega člena za upravitelja ne more biti imenovana oseba:
- ki je hkrati dolžnik ali upnik insolventnega dolžnika,
- ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti
o opravljala funkcijo člana poslovodstva, člana organa nadzora ali prokurista insolventnega dolžnika,
o bila zaposlena pri insolventnem dolžniku ali
o bila na podlagi pogodbe ali drugega pravnega temelja v poslovnem razmerju z insolventnim dolžnikom,
- ki ima v razmerju do osebe iz 1. ali 2. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,
- ki že opravlja funkcijo upravitelja v postopku zaradi insolventnosti nad drugo družbo, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1,
- če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja v tem postopku.
Upravitelja imenuje sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti.
Upravitelj se imenuje kot fizična oseba.
Upravitelj se razreši:
- če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan,
- če mu je odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja,
- če mu je dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja prenehalo veljati po petem odstavku 109. člena tega zakona,
- če zaradi bolezni, delovne nezmožnosti ali smrti ne more več opravljati funkcije upravitelja,
- če v skladu s 119.a členom tega zakona tako odloči večina upnikov.
Zbornica upraviteljev in disciplinska odgovornost upraviteljev
Osebe, ki imajo veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja, se obvezno združujejo v Zbornico upraviteljev (zbornica). Zbornica je pravna oseba s pristojnostmi in nalogami, določenimi z zakonom ali statutom zbornice.
Zbornica skrbi za ugled stroke upraviteljev in razvoj dobre poslovne prakse upraviteljev.
Zbornica lahko pri opravljanju nadzora nad upravitelji:
- opravi pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel upravitelj v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti, in dokumentacije, ki jo mora voditi upravitelj v zvezi s tem postopkom,
- odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za preveritev, ali upravitelj opravlja svoje naloge v postopku zaradi insolventnosti v skladu z zakonom in dobro poslovno prakso upraviteljev,
- odredi upravitelju, da odpravi nepravilnosti pri svojem poslovanju in o tem izdela poročilo.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je pristojno za opravljanje nadzora nad zbornico.
Organi zbornice so:
- skupščina (sestavljajo jo vsi člani zbornice),
- upravni odbor in
- predsednik zbornice.
Upravni odbor in predsednika zbornice izvoli skupščina zbornice za dobo štirih let.
Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte zbornice, s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice ter zadeve iz njene pristojnosti.
Upravitelj je disciplinsko odgovoren:
- če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, ali pravila dobre poslovne prakse upraviteljev,
- če zamuja s plačevanjem članarine in drugih prispevkov zbornici,
- če se ne izobražuje v skladu s programom trajnega strokovnega izobraževanja, ki ga določi zbornica.
Upravitelj stori hujšo disciplinsko kršitev:
- če krši obveznosti iz tretjega odstavka 98. člena tega zakona,
- če pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti krši obveznosti upravitelja, določene s tem zakonom, in je zaradi kršitve obveznosti nastala škoda za premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso,
- če stori kršitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v petletnem obdobju ali kršitev iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena enakih značilnosti že drugič v obdobju zadnjega leta.
Druga pravila postopka
Podrejena uporaba pravil ZPP. Ni možna: • zahteva za vrnitev v prejšnje stanje, • obnova • revizija.
Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroku ne more več dati ali vložiti.
Spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti je treba v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti:
- naslednje podatke o posameznem postopku zaradi insolventnosti:
o identifikacijske podatke insolventnega dolžnika, razen podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik,
o sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,
o identifikacijske podatke o upravitelju,
o začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,
o pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov,
- sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, razen:
o sklepa o začetku postopka osebnega stečaja,
o sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti, ali dolžniku naloži določena ravnanja v postopku odpusta obveznosti,
o sklepa o izterjavi stalnih prejemkov iz 393. člena tega zakona,
o sklepa o zasegu denarnega dobroimetja iz 394. člena tega zakona in
o sklepa o ustavitvi nadaljnje izterjatve stalnih prejemkov ali zasega denarnega dobroimetja iz tretjega odstavka 410. člena tega zakona,
- oklic o začetku postopka, oklic o razpisu naroka in druge oklice ali pozive za glasovanje, ki jih po tem zakonu izda sodišče,
- vse zapisnike o narokih in poteku sej upniškega odbora,
- poročila upravitelja in listine, ki so mu priložene, in v postopku prisilne poravnave tudi poročila insolventnega dolžnika in listine, ki so mu priložene,
- sezname preizkušenih terjatev,
- vloge strank postopka in druga sodna pisanja, za katere ta zakon določa, da se objavijo,
- v stečajnem postopku tudi vse razpise javnih dražb in vabil k dajanju ponudb v zvezi z unovčevanjem stečajne mase.
Vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti
Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije upravlja programsko opremo, ki omogoča:
- vodenje vpisnika zadev v postopkih zaradi insolventnosti,
- posredovanje podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti v objavo in
- posredovanje pisanj v objavo.
Vročitve
V predhodnem postopku se sodna pisanja ter pisanja strank vročijo strankam postopka.
V glavnem postopku se vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči.
Elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, mora prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če vloga ni vložena v elektronski obliki, jo sodišče zavrže. Odvetniku, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, in upravitelju se vsa pisanja vročajo elektronsko v njegov varni elektronski poštni predal.
Odločbe
Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo.
Sodišče upravitelju izda navodilo za njegovo delo z odredbo. Sodišče o drugih zadevah, razen o zadevah iz drugega odstavka tega člena, odloča s sklepom.
Proti sklepu je dovoljena pritožba, vloži jo lahko v 15 dneh vsaka stranka (od vročitve sklepa oz. od objave sklepa). Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke.
Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.
Pritožbo:
- sodišče zavrže: prepozna, nedovoljena;
- če je utemeljena - z novim sklepom nadomesti izpodbijani sklep
- odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi
Višje sodišče v senatu 3 sodnikov mora o pritožbi proti sklepu o začetku postopka zaradi insolventnosti odločiti v 15 dneh, o drugi pritožbi pa v enem mesecu.
Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.
Ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov
Upnik, ki meni, da ravnanje upravitelja, drugega upnika ali upniškega odbora posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja upnikov, lahko pri sodišču vloži ugovor in poda obrazložen predlog, kako naj upravitelj v konkretnem primeru ravna.
Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu ugovora in obrazloženega predloga upnika ugovor vročiti upravitelju in članom upniškega odbora, ki se lahko o njem izjavijo v osmih dneh od prejema. Sodišče izjavo vroči vlagatelju ugovora v treh delovnih dneh po njenem prejemu.
Če sodišče po prejemu ugovora ali izjave oceni, da je to smotrno, razpiše narok za obravnavo ugovora, na katerega povabi vlagatelja ugovora in upravitelja, objavi pa tudi oklic o naroku. Narok mora razpisati na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec od prejema ugovora. Če se vlagatelj ugovora ne udeleži naroka, velja, da je umaknil ugovor, na kar mora sodišče vlagatelja ugovora v vabilu na narok posebej opozoriti. Če se upravitelj ne udeleži naroka, sodišče opravi narok v njegovi nenavzočnosti, na kar ga mora sodišče v vabilu opozoriti. Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru, v osmih dneh:
- od konca naroka, če ga je sodišče opravilo,
- od izteka osemdnevnega roka iz drugega odstavka tega člena, če naroka ni razpisalo.
Če sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen, odredi vse potrebne ukrepe za odpravo neenakopravne obravnave upnika.
VPLIV POSTOPKA ZARADI INSOLVENTNOSTI NA IZVRŠILNE POSTOPKE IN POSTOPKE ZAVAROVANJA
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
Ne velja za izvršbo na podlagi:
- pravnomočnih sklepov:
- ki jih izda v postopku zaradi insolventnosti sodišče, ki vodi ta postopek, in
- za katere ta zakon določa, da so izvršilni naslov, - pravnomočne odločbe, izdane v postopku glede preizkusa terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka,
- sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v SP plača kot strošek postopka, ali izvršilni naslovi, izdani v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v SP plača kot strošek postopka,
- odločbe, s katero je insolventnemu dolžniku naloženo plačilo takse za dejanja, opravljena v tem postopku po začetku postopka zaradi insolventnosti.
Se ne uporablja za zavarovanje:
• zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, razen če je upnik v SP zamudil rok za prijavo te pravice,
• terjatve, ki se v SP plača kot strošek postopka.
Postopek izvršbe ali zavarovanja, začet pred začetkom prisilne poravnave se prekine z začetkom postopka PP. Postopek izvršbe ali zavarovanja se lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ta zakon določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja.
Začetek stečajnega postopka ima naslednje pravne posledice za postopek izvršbe in zavarovanja, začet proti insolventnemu dolžniku, pred začetkom postopka:
• upnik v postopku izvršbe in zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini/premičnini še ni pridobil ločitvene pravice postopek se ustavi z začetkom stečajnega postopka;
• upnik pridobil pred začetkom SP ločitveno pravico + vendar prodaja v postopku izvršbe do začetka SP še ni bila opravljena postopek izvršbe in zavarovanja se prekine z začetkom stečajnega postopka;
• če je upnik pridobil ločitveno pravico + bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice začetek stečajnega postopka ne vpliva na potek izvršilnega postopka;
• postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo se ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
Pravne posledice začetka stečajnega postopka se presojajo ločeno za vsako sredstvo izvršbe in za vsak predmet izvršbe.
Če je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva + ni dobroimetja oz. ni dovolj veliko se ustavi v delu, ki presega dobroimetje.
