Značilnosti kvantitativnih in kvalitativnih raziskav Flashcards
naštej vrste kvantitativnih raziskav po akcijskem - manipulativnem kriteriju
- neeksperimentalna empirična raziskava
- eksperimentalna raziskava (uporaba raziskovalne metode)
- pregledna raziskava
naštej vrste kvalitativnih raziskav
- Akcijska raziskava
- Študija primera
- Biografska raziskava (temeljito se razišče življenska pot nekoga, ki je s svojim delom močno zaznamoval razvoj velotnega sistema VIZ, ne nujno osebnosti)
- Etnografska raziskava (preučevanje z udeležbo/tehnika z udeležbo. opisovanje, proučevanje nekih družbenih skupin, po navadi takšnih, ki so bolj zaprte in ne tako dostopne raziskovalnim interesom).
značilnost raziskovalnih vprašanj in hipoteze kvantitativne metodologije
- Deduktivna izpeljava raziskovalnih vprašanj in hipotez (gre za sklepanje, izpeljava iz splošnega na posamično)
- Raziskovalna vprašanja so precizna oz natančna. Hipoteze izražajo vzročno - posledične zveze. Niso opredeljene zgolj na deskriptivni ravni, pač pa predstavljajo vzročno posledične zveze (npr. Ali učitelji, ki imajo dobre izkušnje iz uporabe IKT jo v postcovidnem obdobju pogosteje uporabljajo)
- Hipotezo preverjamo in potrjujemo z ustreznimi statističnimi postopki
- Vsebina raziskave določa pot in način raziskovanja.
Primer hipoteze na deskriptivni ravni
Administrativne zadeve so tiste, ki jih obravnavamo na razrednih urah.
značilnost raziskovalnih vprašanj in hipoteze kvalitativne metodologije
- So bolj “ohlapna” spreminjajo se sproti s spoznavanjem raziskovalnega polja
- Na začetku zgolj osnovni pogled nad problemov - kar ne pomeni, da nimamo raziskovalnih vprašanj. Res je samo, da niso precizna kot pri kvantitativni.
- Hipoteze ne preverjamo statistično, ampak jih potrjujemo na deskriptivnem nivoju (argumentativno na osnovi podatkov in vezane na teoretične okvirje. Tak postopek je zelo zahteven. Že da postavimo tezo je precej dela, drugje moramo postaviti okvirje, da to dokažemo moramo imeti močno orodje).
- Hipoteze postavljamo če lahko iz teoretskih spoznanj ali prejšnjih raziskav nekaj izpeljemo (deduktivno), drugače raje ostanemo na raziskovalnih vprašanjih.
Kaj je kvalitativna raziskava - Mesec
→ s pojmom kvalitativna raziskava označujemo raziskavo pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na beseden način brez uporabe merskih postopkov ki dajejo števila in brez operacij nad števili
→ drugačna vrsta podatkov pomeni drugačen način obdelave podatkov
→ mesec se pri opredelitvi raziskave omeji na področje zbiranja in obdelave podatkov
Kaj je kvalitativna raziskava - Creswell
→ je raziskovalni proces, zasnovan na jasni metodološki tradiciji raziskovanja, pri katerem si raziskovalci zgradijo kompleks, celostno podobo tako, da analizirajo pripovedi in opazovanja ter vodijo raziskavo v naravnem okolju
→ vidik ki ga izpostavi tudi Mesec – da zbirajo podatke na besedni način, brez števil
Razlike med kvali in kvanti glede na cilje raziskovanja
→ kvantitativna: pojasnjevanje, razlaganje, povezuje se s pojmoma predvidevanja in kontorle, značilen je nomotetični pristop (oblikujemo znanstvene stavke o odnosih med pojavi na podlagi večjega števila enot na podlagi ustrezne metodlogije, posplošujemo širšo populacijo)
→ kvalitativna: idiografski pristop (pristop usmerjen v posameznika – študija primera), usmerjeno je v poglobljeno razumevanje pojavov in rekonstrukcijo vedenjskih struktur ki jih ljudje imajo
Razlike med kvali in kvanti glede narave vedenja
→ kvantitativna: čim bolj natančno ugotovizi vzročne zveze med pojavi na podlagi veljavnih in zanesljivih podatkov
→ kvalitativna: želi pridobiti poglobljeno razumevanje raziskovanih pojavov, možen obstoj multiplih vedenj
Razlike med kvali in kvanti glede na obči metodološki okvir
→ kvantitativna: uporaba empirično-analitičnih postopkov, ki dokazujejo vzročno posledične zveze med pojavi z natančno določemi instrumenti in postopki
→ kvalitativna: fenomenološki pristop, hermanevtična in kvalitativna analiza
Razlike med kvali in kvanti glede na verodostojnost
→ kvantitativna: kriteriji iz naravoslovja, rigorozni (notranja in zunanja veljavnost, objektivnost, zanesljivost)
→ kvalitativna: ni enoznačne rešitve, največja težava je vpliv raziskovalca na objekt raziskovanja in rezultate
Razlika med kvali in kvanti glede vrednotne nevtralnosti
→ kvantitativna: znanost je vrednotno neopredeljena
→ kvalitativna: vrednote imajo svoje legitimno mesto znotraj raziskovanja
Razlika med kvali in kvanti glede vloge raziskovalca
→ kvantitativna: pripisuje pasivno vlogo, ločuje od raziskovalnega subjekta, očita jim vlogo nezainteresiranih znanstvenikov
→ kvalitativna: aktivna vloga v procesu raziskovanja in odločanja o uporabi raziskovalnih dognanj, bistveno bolj se jih vključuje pri analizi in interpretaciji, ne samo za dobivanje podatkov
Podobnosti in razlike med kvantitativno in kvalitativno raziskavo
teoretičnega znanja
→ RV so precizna, natančna
→ hipoteze izražajo vzročno posledične zveze, jih preverjamo, potrjujemo s statističnimi postopki
- kvalitativne raziskave
→ RV so ohlapna, spreminjajo se sproti s spoznavanjem raziskovalnega polja
→ na začetku imamo zgolj osnovni pregled na problem, ki ga postopoma spoznavamo, s tem se konkretizirajo RV
→ hipotez ne preverjamo statistično ampak jih potrjujemo na deskriptivnem nivoju
- pri kvantitativnih govorimo o vzorcih in OM
→ vzorce izbiramo, ker nimamo dostopa do OM, drugače ga ne bi potrebovali
→ vzorec mora biti reprezentativen, mora dobro predstavljati OM iz katere je izbran
→ predpostavimo da so vzorci zbrani iz hipotetične OM
→ predpostavimo da so priložnostni vzorci iz hipotetočne OM izbrani slučajnostno
→ vse posplošitve se izvajajo na hipotečino OM
→ izhajamo iz logike da je hipotetična OM podobna priložnostnemu vzorcu
- pri kvalitativnih nimamo namena posploševanja, zato govorimo o preučevani populaciji oz. Enotah zajetih v raziskavo
→ izogibamo se izrazu vzorec
→ proučevana populacija predstavlja manjše število oseb
- Raziskavi se ločita predvsem glede zbiranja podatkov
→ pri kvantitativni uporabljamo različne instrumente, poskušamo objektivno izmeriti posamezne vrednosti
→ pri kvalitativni pridobivamo podatke na več načinov v neposrednem stiku z raziskovanci, vir so tudi dokumentarna gradiva
- pri kvantitativni raziskavi analiziramo podatke s pomočjo statističnih metod
→ opisna statistika, kjer uporabljamo metode, s katerimi opišemo različne vzorce in množice
→ med opisno statistično prištevamo aritmetične sredine, frekvence, razpršenosti (standardni odklon je temeljna mera razpršenosti)
→ inferenčna statistika (vzorčna) kjer ugotavljamo statistično pomembne razliike (t preizkus, anova, hi-kvadrat preizkus
- z ANOVO preverjamo ničelno hipotezo
- kvalitativna analiza
→ namen je odkriti značilne elemente, strukture, obrazce, pravilnosti
→ vključuje opis podatkov in njihovo analizo (klasifikacijo – kategoriziranje)
→ analiza je interaktivna: podatki, opis, klasifikacija
- pri kvantitativnih raziskavah preko stat postopkov posplošujemo iz vzorca na OM
→ potrjujemo oz. Zavračamo hipoteze, tvorimo teoretične splošnoveljavne zaključke
- zagovorniki kvalitativnih pravijo da posploševanje ni cilj kavalitativnih raziskav
→ Mesec pravi da je edina posplošitev ta, da ni posplošitve
→ odvisno je od povezanosti s kontekstom, proučevanje populacije in sistematičnost zbranega gradiva