Tehnike zbiranja podatkov - opazovanje in anketa Flashcards
Predstavi tehniko opazovanja
Je najbolj neposredno (vmes ni mikrofona, vprašalnikov) sredstvo (postopek) za proučevanje oseb, predmetov in pojavov. Opazovanje je vedno subjektivno in zahtevno, ker je opazovalec moteč dejavnik mora vedeti kaj opazovati da dobimo ustrezne podatke oz. odgovore na vprašanja. Opazujemo subjektivno in selektivno – več ljudi opazuje, nekateri opazijo stvari, ki jih drugi ne.
Katere vrste opazovanja poznamo?
opazovanje lahko poteka:
1. s sodelovanjem (opazovalec je aktivno udeležen v aktivnosti skupine in hkrati aktivno opazuje)
2. brez sodelovanja (opazovalec je ločen od skupine in »od zunaj« opazuje dogajanje)-hospitacije (je javno). Za tajno gre ko so se raziskovalci vključili v kulturo sub odvisnikov.
vseeno se opazovanci spremenijo. Npr. Hospitiranje – ko je nekdo javno opazovan, svoja dejanja prilagodi opazovalčevem očesu.
Opazovanje s sodelovanjem je lahko:
- Tajno (opazovane osebe ne vedo, da jih raziskovalec opazuje) – problem etika; je neetično v smislu, da opazujemo ljudi in jih potem uporabimo. Hkrati pa so marsikakšne raziskave bile tako narejene. Do teh podatkov ne moremo oziroma ne bi prišli brez te tehnike zbiranja.
- Javno (opazovane osebe vedo, da jih raziskovalec opazuje)
Značilnost strukuriranega opazovanja
- Opazovalec vnaprej določi, kaj in kako bo opazoval ter zapisal svoja opažanja
- Opazovalec je vezan na vnaprej določene kategorije
- Opazovanje lahko ponovimo tako, da preverimo, ali so tudi drugi opazovalci prišli do enakih ugotovitev. Vsebina se spreminja, interakcija med učitelji in učenci pa se ponavlja- vzorci, ki jih lahko opazujemo ponovno
- Kot pripomoček se pogosto uporabljajo kontrolne liste (ček liste) instrumenti, ki vsebujejo opazovane kategorije, mi pa potem zgolj označujemo ali je neko vedenje prisotno ali ne, v kolikšni meri je prisotno. DA, NE ali REDKO, NIKOLI, POGOSTO
Kaj je semantični diferencial?
Semantični diferencial: Na dveh polih sta dve popolnoma drugačni vsebini, vmes je lestvica (npr. od 1 – 5). Pri njem skozi opazovanje ocenjujemo, kakšna je prisotnost oz. odsotnost določene značilnosti.
Instrument, ki se uporablja pri opazovanju, sestavljen je iz diametralno nasprotujočih si trditev, vmes je lestvica, na kateri opazovalec označi prisotnost ali odsotnost določenega delovanja. Vmes lestvica, opazovalec oceni, ali je bližje levemu ali desnemu polju.
Je izjemno zahteven instrument, ker si moramo zamisliti obe skrajnosti, pri čemer more biti vsebinska razlika razvidna.
Značilnosti nestrukturiranega opazovanja
- V naprej je določen le cilj opazovanja.
- Kategorije opazovanja niso določene vnaprej
- Opazovalec opazi tisto, kar v danem trenutku pritegne njegovo pozornost.
- Ker ima opazovalec pomanjkljiva navodila, je najbolje da opazuje raziskovalec sam raziskovalec namreč najbolje pozna cilje raziskave.
Anketa
Anketa je postopek zbiranja podatkov, pri katerem postavljamo ustreznim osebam vprašanja, nanašajoča se na podatke, ki jih želimo zbrati.
Anketa je tehnika. Anketni vprašalnik- instrument tehnike, ni standardiziran.
- je postopek zbiranja podatkov, pri katerem postavljamo anketirancu vprašanja, ki se nanašajo na podatke, ki jih želimo zbrati. Vprašujemo lahko ustno (ustna anketa) ali pisno (pisna anketa).
- anketni vprašalnik je instrument ankete, ki ga uporabimo takrat, ko točno vemo, čemu bo služil (imamo raziskovalni problem)
- ni standardiziran instrument (običajno)- navadno ga uporabimo samo pri raziskavi za katero ga sestavimo. V tem smislu se anketni vprašalnik razlikuje od standardiziranih merskih pripomočkov npr. razni testi za merjenje nečesa recimo znanja.
- Vsebina anketnega vprašalnika: je odvisna od tega, katere podatke z njim zbiramo, saj se vprašanja nanašajo na podatke, ki jih želimo zbrati. Preko anketnega vprašalnika zbiramo podatke, ki jih lahko razvrstimo v več kategorij. Za nas sta relevantni:
1. Podatki o objektivnih dejstvih in dogajanjih s področja vzgajanja in izobraževanja (starost, spol, uspeh)
2. Podatke o željah, mnenjih, stališčih in interesih anketiranih oseb. (mnenja anketirancev)
- Vprašalnik vsebuje poleg aktivnih vprašanj še druge instrumente (ocenjevalne lestvice, lestvice stališč…)
Vsebina anketnega vprašalnika
1.) Uvodni del
- predstavimo sebe (avtorja vprašalnika), namen raziskave in vsebino vprašalnika
ne pisati namenov, brez opisov kaj želimo dokazati lahko spodbudimo odgovore
- ne preveč dolg uvodni del
- poudarimo, da je vprašalnik anonimen in povemo v kakšen namen bodo rezultati uporabljeni
- naj bo kratek, vključeno naj bo zaprosilo naše anketirance, da motiviramo naše anketirance
2.) Poizvedovalni del (vprašanja, ocenjevalne lestvice, lestvice stališč,…)
- vprašanja s katerimi dobimo odg na raziskovalna vpr., ki jih postavimo
- glavni del vprašalnika
- lahko je v obliki vprašalnika, ali drugih instrumentov
3.) osebni podatki/neodvisne spremenljivke
- spol, starost, delovna doba, uspeh, izobrazba,…(2 in 3 točka sta lahko obrnjeni)
- v poročilo vključimo, da smo uporabili samo veljavne rezultate oz. anketirance
- Pogosto se zgodi, da se proti koncu anketnega vprašanja neha, ne dobimo odgovorov o starosti in spolu zato je smiselno da so ta vprašanja na začetku. Predolga anketna vprašanja odvračajo od odgovarjanja.
Smiselno da jih damo na prvo mesto, zaradi tega, če posameznik ne odgovori na vsa vprašanja
- Kaj narediti, če posameznik ni odgovoril na vsa vprašanja? Potrebno se je arbitrarno odločiti ali jih ne upoštevamo ali jih.
-podatki, ki jih nujno potrebujemo, da nekaj vemo o anketirancu
-vprašanja postavimo na začetek, odločiti koliko bomo zajeli naših anketirancev za obdelavo, nekateri, ki so odg. samo na pol vprašanj jih moramo izbrisati iz programa SPS KATERE BRIŠEMO IN KATERE NE? Obdelani samo veljavni podatki, mejo naredimo, zmanjšamo vzorec
Tipi anketnih vprašanj (osnovna delitev)
Vsaka vrsta vprašanja ima svoje prednosti in slabosti
1. Vprašanja odprtega tipa
Kdaj ga je smiselno postaviti, kdaj ni možno predvideti odgovorov vnaprej. Ali ste imeli kakšne pozitivne/negativne izkušnje tekom šolanja. Ne puščamo pa odprto katere predmete poučujete (humanistične, naravoslovne…).
- Anketirancev ne omenjamo (pozitivno)
- Dobimo izčrpnejši vpogled (pozitivno)
- Veliko dela imamo s kategoriziranjem odgovorov (negativno) Obtežimo si obdelavo, vse moramo prebrati in kategorizirati - vsakemu dati svojo kategorijo, na nas je kako bomo kategorizirali, če enemu odg. pripišemo več kot eno kategorijo se zapletemo, saj postane vsaka kategorija svoja spremenljivka.
- Dobimo lahko veliko trivialnih odgovorov (negativno) (napišejo vse je OK, nimam pripomb, ne vem.. to so odgovori, ki so brez vrednosti, nobene vsebine nam ne prinesejo in ničesar ne zvemo o tematiki, ki nas zanima). Odvisno je tudi od tega kaj je tema.
- primer: kje vidite težave v sodelovanju staršev in šole? (N staršev = 1500) treba je prebrat in oblikovat kategorije, da lahko obdelaš podatke)
Vprašanja zaprtega tipa
- hitro odgovarjanje
- lažja statistična obdelava
- manjša verjetnost, da dobimo trivialni odgovor (vendar pa anketirancev ne smemo preveč omejiti)
- Manj izčrpen vpogled
Pogosta ja je kombinacija obojega.
Vprašanja kombiniranega tipa
- npr.: a, b, c, d pa je prazna črta, da lahko dopišejo (drugo) - sam zapiše vsebino odg, ki je mi nismo vzeli
ZAPRTA VPRAŠANJA
Jasno nam mora biti kaj to pomeni, ter tudi anketirancu. Prednastavljen tip vprašanja - en možen odg., več odgovorov - jasno povedati v navodilih, možnost da izbere vse odgovore, ali omejimo na največ 3 odg. moramo to jasno napisati v navodilih
a) Vprašanja pri katerih je možno izbrati 1 odgovor
Zelo pomembno, da napišemo eksplicitno navodilo, koliko odgovorov naj anketiranec izbere. To je zelo pomembno, ko preverjamo hipoteze. Bistvena razlika pri postavljanju hipotez, kjer je možen en ali več odg.
b) Vprašanja pri katerih je možnih več odgovorov
MOŽNOST IZBIRE VEČ ODGOVOROV prednost: bolj podroben vpogled.
Vsak odgovor svoja spremenljivka
Če izbere vrtec ali želiš delati v vrtcu? DA/NE.
Zgubi se tista slika, s pomočjo katere bi lahko preverjali hipoteze.
2 MOŽNOSTI:
- Odločimo za en odg.–> izsiljena izbira
- Ko oblikujemo hipoteze razmišljamo že o instrumentih in kakšna vprašanje bomo postavljali, kakšnega tipa bo vprašanje
RAZPORED ANKETNIH VPRAŠANJ
- Psihološki razpored
- delikatna vprašanja (lahko jih anketirance začuti kot delikatna; jih sprašujemo po tem kakšna je njihova plača…). Delikatna so lahko, tudi če so anonimna. Prihranimo za konec vprašalnika
Delikatna so lahko za tistega, ki so mu postavljena, za nas pa nič kakšna je vaša plača, razmislimo če ga bomo postavili, razpon med toliko in toliko
- Postopoma prehajamo od enostavnih vprašanj k težjim. Primer: Najprej obkrožite ste/niste – šele kasneje se poglobiš.
- Izogibati se je potrebno skokovitih prehodov s problema na problem. Vsebinsko sorodna vprašanja damo skupaj poskušamo napovedat vprašanja, ločit vizualno – s črto
Pred sklopom vpr. postavimo kaj bo sledilo: vprašanja o predmetu pedagoška statistika
- Anketirancu omogočimo, da postopoma logično prodira v problem, na katerega se vprašanja nanašajo. - Razpored v obliki lijaka
- Prehajamo od splošnejših vprašanj proti vedno bolj specifičnimbolj smiseln - Razpored v obliki obrnjenega lijaka
- od specifičnih k splošnejšim osnovni podatki na koncu
