Paradigme raziskovanja v VIZ

Question 1

Kaj je paradigma?

Answer 1

Paradigma je vzorec v znanstvenem raziskovanju, ki temelji na epistemoloških (spoznavno teoretskih) predpostavkah. V znanosti je pojem paradigme sistematično uvedel in ga opredelil filozof in fizik Thomas Kuhn v svoji knjigi Struktura znanstvenih revolucij. Thomas je deloval v 20. stoletju v ZDA.
V svoji knjigi definira 4 temeljna vprašanja skozi katera tudi utemelji izraz “paradigme”:

1. Kaj veda izbira kot predmet raziskave?
2. Kakšna vprašanja si zastavlja o predmetu raziskave? (vsebinska)
3. Kako so ta vprašanja zastavljena?
4. Kako pride do rezultatov raziskave?

Question 2

Kako Thomas Kuhn definira pojem paradigma?

Answer 2

V svoji knjigi definira 4 temeljna vprašanja skozi katera tudi utemelji izraz “paradigme”:

1. Kaj veda izbira kot predmet raziskave?
2. Kakšna vprašanja si zastavlja o predmetu raziskave? (vsebinska)
3. Kako so ta vprašanja zastavljena?
4. Kako pride do rezultatov raziskave?

Paradigme so niz medsebojno povezanih predpostavk o družbenih pojavih, ki dajejo filozofski in pojmovani okvir za njihovo preučevanje.

Question 3

Kaj so cilji kvantitativnega raziskovanja?

Answer 3

cilji so priti do:
1. zanesljivih
2. veljavnih
3. točnih
4. preverljivih
5. objektivnih
spoznanj, ki bi imela v družboslovju podobno veljavo kot jih imajo spoznanja v naravoslovnih znanostih.

Question 4

Kako zagotovimo dosego ciljev kvantitativnega raziskovanja?

Answer 4

to zagotovimo s:
1. standardiziranimi raziskovalnimi instrumenti
2. ločitvijo raziskovalnega objekta in raziskovalnega subjekta
3. postavljanjem hipotez in njihovim zanesljivim preverjanjem
4. uporabo sistematičnih metod, s katerimi pridemo do veljavnih statističnih rezultatov. Za to potrebujemo reprezentativne vzorce, ki dobro predstavljajo osnovno informacijo.

Question 5

predstavi kritiko kvalitativnega raziskovanja

Answer 5

1. Ne obstaja le ena realnost
2. V družboslovnih raziskavah subjekt in objekt raziskovanja ne moreta biti ločena.
3. iz okvira znanstvenega proučevanja se izključuje pomemben del človekovega življenja kot so norme, vrednote, mnenje in stališče
4. ## ne uspe mu zagotoviti večje povezanosti med teorijo in prakso

Question 6

Aksiomi naturalizma

Answer 6

• Obstaja več zgrajenih realnosti
• Raziskovalec in raziskovani sta neločljivo povezana
• Raziskava je vedno vrednotno odvisna (vrednotam njihovemu vplivanju na raziskovalne rezultate se ne moremo izogniti)
• Rezultatov raziskovanja ne moremo posploševati neodvisno od časa in prostora oz. okoliščin, v katerih smo do njih prišli.
• Nemogoče je ločit vzrok od posledice, saj je med vsemi elementi v nekem situacijskem kontekstu stalna interakcija.

Question 7

Kako Mesec opredeli pojem kvalitativna raziskava?

Answer 7

S pojmom »kvalitativna raziskava« označujemo raziskavo, pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi, in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na beseden način brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili.«

Question 8

Kako Carswel opredeli pojem kvalitativna raziskava?

Answer 8

Kvalitativno raziskovanje je raziskovalni proces, zasnovan na metodološki tradiciji raziskovanja, pri katerem si raziskovalci zgradijo kompleks, celostno podobo tako, da analizirajo pripovedi in opazovanja ter vodijo raziskavo v naravnem okolju.
Torej tradicija raziskovanja prinaša nekoo procesnost, poteka po nekih principih in mora slediti nekim fazam.

Question 9

Zakaj je raziskovalec ključni dejavnik kvalitativnega raziskovanja?

Answer 9

• Je neposredno vključen v okolje
• Lahko razume tudi tisto, česar z besedami ni mogoče izraziti.
• Želje, pričakovanja, interesi, potrebe… ljudi pomagajo do popolnejšega spoznanja o proučevanem predmetu.
• Tudi raziskovalec vpliva na raziskovalno situacijo.

Question 10

Temeljne razlike med kvalitativno in kvantitativno paradigmo

Answer 10

CILJI RAZISKOVANJA
- > kvantitativna: pojasnjevanje, razlaganje, nomotetični pristop (nomos-zakon), posploševanje
- > kvalitativna: razumevanje, idiografski pristop (idios-posameznik), poglobljeno razumevanje posameznega pojava, miselnih in vedenjskih struktur, pomembno izhodišče je podprtost za nove interpretacije, vedno več revizij
NARAVA VEDENJA
- > kvantitativna: čim bolj natančno ugotavljanje zvez med pojavi, verificiranje hipotez, kavzalnost kot temeljni princip, zahteva preverjanje hipotez in njihovih posledic
- > kvalitativna: poglobljeno razumevanje raziskovalnih pojavov, možen obstoj multiplih vedenj (neenotne interpretacije), različni vplivi na interpretacije (družbeni, politični…), ni dokončnih spoznanj, spoznanja so predmet nadaljnjih revizij
OBČI METODOLOŠKI OKVIR
- > kvantitativna: uporaba empirično-analitičnih postopkov ki dokazujejo vzročno-posledične zveze, uporaba natančno določenih metodoloških instrumentov in statističnih metod
- > kvalitativna: fenomenološki pristop, hermanevtična in kvalitativna analiza
NADALJNJE RAZISKOVANJE, VERODOSTOJNOST/KVALITETA RAZISKOVANJA
- > Pozitivistična tradicija = kriteriji, privzeti iz naravoslovja, rigorozni (notranja veljavnost, zunanja veljavnost, objektivnost, zanesljivost). Kvantitativna metodologija.
- > Kvalitativna metodologija ima težave, saj ji ni uspelo razviti verodostojnih kriterijev, po katerih bi merili verodostojnost, objektivnost, zanesljivost, znanstvenih raziskav.
- > Konstruktivistična tradicija = vprašanje kriterijev ni enoznačno … kdaj si posplošitev lahko dovolimo in kdaj si je ne moremo in ne smemo dovoliti.
VREDNOTNA NEVTRALNOST
- > kvant.: Epistemiološka podstat pozitivizma: znanost je vrednotno neopredeljena.
- > kval.: vrednote imajo svoje legitimno mesto
VLOGA RAZISKOVANCEV (objekta)
- > kvant.: pasivna, ločena od subjekta
- > kval.: aktivna, odločanje o uporabi raziskovalnih dognanj