Študija primera Flashcards
Kaj je študija primera?
- Za nas je to vrsta raziskave. Kot metodo jo razumemo kot način proučevanja problema, klasifikacijo delimo glede na gnoseološki in akcijsko - manipulativni kriterij
- S študijo primera razisčemo in predstavimo posamezen primer:
- osebo lahko so njene dejavnosti, osebne potrebe, življenjska situacija osebe, življenjska zgodovina osebe – gre za biografsko študijo primera. Gre za osebo, ki je s svojim delovanjem močno zaznamovala nek prostor…
- skupino oseb šolski oddelek, oddelek vrtčevske skupine, učiteljski zbor, kadrovska služba…
- institucijo šola kot celota, vzgojni zavod…
- del institucije, dogodek, prireditev itn.
Od predemta raziskovanja in od namena raziskovanja (od vsebine) je odvisno:
katere podatke zberemo,
ali so kvalitativni ali kvantitativni,
kakšne postopke za zbiranje podatkov uporabimo,
kako jih obdelamo,
kako poročamo o rezultatih.
Vse študije primera niso samo kvalitativne, v njih zbiramo tudi podatke, ki so kvantitativni. Ali bo študija kvalitativna, kvantitativna ali mešana, prilagajamo vsebini.
Študija primera je lahko:
kvalitativna, (obdelani so na način kvalitativne analize)
kvantitativna, (številske operacije in statistični postopki) primer kvantitativne: na eni šoli počnejo nekaj, kar ne počnejo na nobeni drugi šoli.
mešana (združita se oba vidika). (kako se je slep učenec vključil v redno šolo; opravimo intervju z učencem/starši/razredničarko/ŠSD… ali z anketnim vprašalnikom vprašamo učence kako jo sprejemajo in kakšen odnos imajo do nje itd. lahko ena prevladuje. kvalitativna in kvantitativna, morda s prevladujočim kvalitativnim pristopom, dopolnjenim s kvantitativnim, ali s prevladujočim kvantitativnim pristopom, dopolnjenim s kvalitativnim.
Od česa je odvisno ali bo študija primera kvalitativna/kvantitativna/mešana?
Izbira je odvisna od narave proučevanega predmeta (PROBLEM) in od namenov raziskave pa tudi od (ali je kvalitativna, kvantitativna ali mešana):
od možnosti za vnaprejšnjo konceptualizacijo (opredelitev) raziskovalne problematike,
gre za vprašanje ali imamo dovolj razpoložljivih informacij in teorije o določenem predmetu raziskovanja iz katere pri opredelitvi lahko izhajamo, ali pa si s pomočjo kvalitativnega uvoda (npr. intervju z relevantno osebo, nato oblikujemo vprašalnik) pomagamo pri oblikovanju koncepta raziskave – opredelitev problema, razčlenitev na raziskovalna vprašanja, sestavljanje merskega inštrumenta, … Seveda kvalitativno raziskovanje ne služi samo kot ‘uvod’ v raziskavo!
npr. intervju z ravnateljem (opredelitev problema, razčlenitev vprašanj), kje on vidi probleme, nato anketa
- od razpoložljivosti ustreznih merskih inštrumentov (če imamo na voljo standardizirane merske inštrumente jih uporabimo in bo naša raziskava kvantitativna)
- od pripravljenosti posameznikov in inštitucij za sodelovanje (to ni samoumevno, zagotoviti si moramo pristanek, pripravljenost za sodelovanje, kakršen koli angažma moramo to dobro načrtovati in vzeti v zakup, lahko se izkaže da nekaj ne moremo raziskovati, nimamo primera, oziroma ne želi odgovarjati)
posebej pri kvalitativnih študijah primera, ko gre za potrebo po aktivnem sodelovanju npr. pri večkratnih intervjujih, ko ‘vrtamo’ v globino pojavov in problemov, ali ko naj posamezniki ali inštitucije izdelajo za potrebe naše raziskave razna pisna poročila ali zapise, ali naj nam omogočijo uporabo njihove osebne dokumentacije, arhivske vire iz inštitucij)
če se gremo ŠP naletimo na vsebine, ki so skrite/neprijetne
če zaprosimo za sodelovanje, ki bo dolgotrajno, izčrpno, ni nujno, da bodo sodelovali
- tudi za opazovanje z udeležbo (za neposredno opazovanje) morajo biti dani pogoji, privolitev/soglasje opazovancev, staršev
- od raziskovalčeve afinitete do kvalitativnega oz. kvantitativnega raziskovanja;
Pomembno je da na problem pogledamo iz čim več zornih kotov.
- od časa in finančnih sredstev, ki jih ima raziskovalec na voljo.
Naštej tipe študij primerov po Bogdanu in Biklenovi
Ločujeta:
a) zgodovinsko organizacijske študije primerov (se osredotoča na posamezno institucijo v njenem razvoju skozi čas)
b) opazovalne študije primerov (izpostavljena je tehnika zbiranja podatkov: opazovanje)
c) življenjske zgodbe (življenjska zgodovina – biografska metoda – metoda kot vrsta raziskave)
Posebna vrsta kvalitativne raziskave, celostno, sistematično analiziramo in predstavimo posameznikovo življenje: zanima nas profesionalna pot in kako se je njegova pot odvijala pod vplivom družbeno-ekonomskega političnega okolja. Zberemo raznolike podatke od te osebe ali drugih o tej osebi. Končno poročilo mora biti sprejemljivo za oba, saj je javno dostopno, dano je v vpogled kritični strokovni javnosti.
d) komunske študije (Skupnost in preučevanje neke soseske vrtca, šole, skupnosti, ki sobivajo s šolo, znane so študije uličnih tolp.
a) v ospredju študije primera tega tipa je npr. soseska, soseščina ali okolica neke šole, vrtca, podobna je opazovalni študiji primera pod b) poznani so primeri raziskovanja subkultur, pouličnih tolp v Ameriki, življenja odvisnikov… )
e) situacijske analize (osredotočimo se na nek konkreten problem, situacijo kot je npr. izključitev dijaka iz šole, sprejem učenca s posebnimi potrebami… Raziskovalec ugotavlja, kakšna stališča imajo do tega sošolci, starši in drugi, vsi ki jih primer kakorkoli zadeva)
f) mikroetnografija (največkrat zajema majhno enoto organizacije ali kakšno njeno zelo specifično dejavnost, npr. proučevanje tega, kako v neki veliki firmi skrbijo za razvoj kadrov in karierno pot zaposlenih).
Naštej tipe študij primerov po Setnhouse
a) etnografska študija primera (opazuje se delovanje skupnosti, kjer se podatki dobivajo ne samo z opazovanjem ampak tudi z intervjujem, zanjo je značilno opazovanje z udeležbo + hkratno preučevanje, podprto z intervjujem; dominacija opazovanja nad intervjujem)
b) evalvacijska študija primera (tu gre za dominacijo intervjuja nad opazovanjem; znotraj primera evalviramo stanje)
c) edukacijska študija primera (ukvarja se z razumevanjem VIZ dejavnosti)
d) študija primera v akcijskem raziskovanju (raziskava na primeru; poteka na 1 šoli, instituciji)
Naštej tipe študij primerov po Stake
Stake (1995) npr. pravi, da se študija primera kot metoda raziskovanja razvija na mnogih področjih in je težko enoznačno definirati vrste študij primerov. Sam jih razlikuje z vidika namena in metodologije, in sicer govori o:
3 tipi študij: vidik, namen, metodologija; večina ŠP vsebuje vidik
a) intrinzične, gre takrat ko nas zanima posameznem primer sam po sebi (posamezen učenec, šola, aktivnost, dejavnost…)
b) instrumentalistične želimo preko študije posameznega primera priti do širšega oz. splošnega razumevanja pojava (posamezen inštrument predstavlja pomagalo, da pridemo do razumevanja pojava, ne zanima nas samo učitelj sam po sebi, ki smo ga izbrali ali posamezna šola, ampak kako na učiteljevo delo vpliva neka novost v načinu ocenjevanja znanja (npr. opisno ocenjevanje) ali pa, s kakšnimi problemi se srečuje izbrana šola pri izvajanju neke sistemske novosti glede učne diferenciacije, delitev v heterogene skupine. Predmet raziskovanja je vedno nek pojav, torej ta novost, ne pa sam učitelj ali šola.
c) kolektivne (multiple, večkratne) študije primerov proučujemo nek predmet, vsebine krati pa nam o tem predmetu hkrati več ljudi poda informacije. Zberemo več ljudi za intervju in jih izberemo na podlagi tega, kar želimo raziskati. Raziskujemo isti predmet z različnimi pogledi.
Te so pogosto uporabljene v diplomi. Gre za to, da zberemo ne samo en primer enega učitelja, ampak več različnih učiteljev, šol, ki so pomembni z vidika raziskave. O kolektivni študiji primera oziroma o multipli ali večkratni študiji primera govorimo takrat, ko izberemo več različnih učiteljev oziroma več različnih šol po značilnostih, ki so pomembne z vidika namena raziskave (socialna struktura šolskega okoliša, izobrazbena struktura staršev učencev, velikost šole, njeni kadri, prostori, oprema…). Na ta način z več študijami primerov raziskujemo isti predmet, na podlagi ugotovitev (s primerjanjem in sintezo) pridemo do splošnejših spoznanj, kot če se omejimo le na posameznega učitelja oziroma na posamezno šolo.
Opiši klasifikacijo po EPISTEMEOLOŠKEM STATUSU (spoznavna teorija – torej glede na to, kateri nivo spoznavanja dosežemo s posamezno študijo primera) - Sagadin
razlikujemo:
- eksplorativne Z eksplorativno študijo primera si omogočimo vpogled v strukturo pojava, o katerem ne vemo dovolj, da bi lahko raziskavo določneje vnaprej načrtovali, konceptualizirali in strukturirali raziskovalno problematiko; uvodna študija primera.
Začeli bi s terenskim delom, zbiranjem podatkov na neki osnovne misli. Zbirali bi kvalitativne podatke, dokaj nestrukturirane, ampak s pomočjo eksplorativne študije primera pridemo do ugotovitev, ki nam pomagajo raziskovalno vsebino bolj natančno raziskovati.
Vsaj neki splošni okvir ali zamisel pa vendarle moramo vnaprej pripraviti, da okvirno vemo, čemu se študije sploh lotevamo. Terensko delo in zbiranje podatkov se začne na podlagi take splošne zamisli, zato so pri tem postopki zbiranja podatkov kvalitativni, nestrukturirani. Po taki poti se dokopljemo do ugotovitev, ki nam pomagajo nadaljnje delo že natančneje načrtovati. Študija lahko sedaj preide v bolj določeno, konkretnejše opisovanje in/ali razlago pojavov, s čimer dobiva že značaj deskriptivne in/ali eksplanativne študije primera. uporabljamo jo v smislu pilotne študije, ko o neki problematiki ne vemo dovolj. Problematiko konceptualiziramo, da jo lahko raziskujemo natančno.
- Deskriptivne Deskriptivna študija primera se giblje na ravni opisovanja pojavov, vključuje pa tudi oblikovanje hipotez o vzročno-posledičnih odnosih, vendar jih v deskriptivni študiji primera ne dokazujemo. Nikoli ne gre zgolj za opis, tudi ta vsebuje oblikovanje H o vzročno-posledičnih zvezah.
- Eksplanativne študije primerov Eksplanativna študija primera pa je usmerjena k ugotavljanju in pojasnjevanju vzročno-posledičnih odnosov med pojavi. Dokazujemo in ugotavljamo vzročno- posledične zveze med pojavi. Redko najdemo čiste eksplorativne študije primerov po tej opredelitvi, na nek način je vsaka tudi eksplorativna; veliko je opisnih- deskriptivnih študij primera, kjer nek pojav proučimo in ga v globino opišemo; eksplanativne srečujemo ampak nekoliko redkeje, zahtevno je dokazati vzročno- posledične zveze med pojavi v deskriptivnem smislu, opreti se moramo na teoretske koncepte in argumentacijo izpeljevati iz obstoječih ugotovitev in iz lastnih podatkov in rezultatov.
Kako Sagadin (04) pride do te klasifikacije
Sagadin na podlagi zgornje delitve študij primerov po epistemološkem kriteriju, oblikuje novo tipologijo raziskovalnih metod, in sicer:
- eksplorativna raziskovalna metoda (sem sodi oblika eksplorativne študije primera)
- deskriptivna raziskovalna metoda (sem sodijo deskriptivne študije primera)
- kavzalna neeksperimentalna metoda (sem spada eksplikativna študija primera v katerih s pomočjo te metode dokazujemo vzročno- posledične zveze)
- eksperimentalna metoda
Zakaj se odločimo za študijo primera?
Vzamemo primere, ki so ekskluzivni, drugačni, z vidika vsebine obravnavamo primere, ki so redki (obravnava žalovanja- občutljiva tematika). Zaradi občutljivosti izberemo študij primera kot vrsto raziskave. Vsebina je tista, ki določi vrsto in ne obratno pa tudi metodološki vidik. Tehnike zbiranja podatkov v študijah primera- poglobljeni intervju, opazovanje posameznika- ki ne mora biti izpeljana na vzročni populaciji, ko nas zanima kako pri pouku sodeluje učenec s polževim vsadkom: kako reagira, ali spremlja, ali je aktiven, ali ima interakcijo s sošolci. Vsebina, ki je vezana tudi na specifično tehniko zbiranja podatkov
