Vrste raziskav na področju VIZ Flashcards
Osnovna delitev raziskav in za vsako navedi primer.
- Temeljne ali fundamentalne raziskave služijo doseganju novih spoznanj o osnovah, temeljnih fundamentalnih predpostavkah proučevanih pojavov. Brez takšne vrste raziskav preprosto ne moremo govoriti o neki znanosti ali znanstvenih disciplinah.
atkšne raziskave so lahko tako empirične kot ne-empirične in niso namenjene uporabi ampak temeljnim raziskavam. gre za INTERDISCIPLONARNI PRISTOP (povezovanje temeljnih področji). Rezultati ne služijo neposredni uporabi v praksi.
Primer: preučevanje povezanosti med splošnim učnim uspehom, stopnjo motivirnosti za učenje, kognitivnih zmožnosti in socialnega statusa družine. (povezane 3 temeljne discipline) - Aplikativne ali uporabne raziskave: temeljijo na dognanjih temeljnih raziskav. Izvajajo se z namenom doseganja novih spoznanj, ki v prvi vrsti služijo praktičnim ciljem in namenom, vendar izhajajo iz rezultatov, ki so jih ugotovile temeljne raaziskave. gre za pretežno EMPIRIČNE raziskave (empirija = izkustvo, ki ga dobimo v neposredni raziskovalni praksi, preučevalnem polju), vendar vsaka empirična vsebuje tudi NE-EMPIRIČNI del, in sicer v tistem segmentu, ko iz relevantne literature iščemo, kaj je o nekem področju že znanega v teoriji.
Primer: Kako z dvigom motivirnoati dvigniti učno uspešnost? Kako izboljšati klimo ali učno uspešnost na šoli (preučevanje vidikov, ki vplivajo) - RAZVOJNE RAZISKAVE: namenjene vpeljavi novih in izboljšavi obstoječih procesov, in sicer na temelju znanstvenega raziskovanja na eni strani in praktičnih izkušenj na drugi.
Primer: vpeljava novega kurikuluma, preverjanje novih didaktičnih metod, organizacijskih oblik pouka.
Deitev glede na čas poteka
- Longitudinalne raziskave: so namenjene raziskovanju VIZNpojavov skozi daljše časovno obdobje. Podatke zbiramo vedno na enak način in na isti populaciji. Namenjene so raziskovanju VIZ pojavov skozi daljše časovno obdobje, ko se proučuje njihova notranje dinamika, raazvoj teh pojavov.
Primer: govorni razvoj otrok, ki obiskujejo vrtec in vpliv na učno uspešnost. - transverzalna raziskava/presečne raziskave: Gre za raziskovanje preseka pojava v nekem določenem času. Zbiramo podatke samo v določenih časovnih točkah.
Primer: različni razvoj telesnega razvoja pri otrocih od 7. - 9. razreda.
Zakaj včasih ločnica med longitudialnim in transverzalnimi raziskavami ni čisto jasno določena?
Velikokrat se oba načina kombinirata. delamo na primer raziskave določene šolske populacije glede na zemljepisno razdelitev šol, spola, socialnega okolja iz katerega prihajajo učenci v povezavi z šolsko uspešnostjo tekom daljšega časovnega obdobje npr. 5 let. tukaj potem govorimo o kombiniranem pristopu.
Delitev raziskav glede na mesto, kjer se zbirajo podatki o pojavu.
- Empirične/izkustvene raziskave: podatki se zbirajo v neposredni VIZ praksi. Teh mepiričnih raziskav na področju VIZ je zelo veliko - največ povedo ostanju, povezavah na VIZ. NAMEN je spoznavati VIZ prakso, odnose, procese. imajo APLIKATIVEN ZNAČAJ, kar pomeni, da so njihovi podatki uporabni v praksi. prispevajo k spreminjanju prakse (delimo na eksperimentalne in neeksperimentalne)
- ne-empirične raziskave: tu imamo opravka s tiskatnimi viri ali dokumentacijo, ki je vezana na področje VIZ (fokumenti, kot so vzgojni načrt šole…). gre predvsem za analizo dokumentacije, ki je vezana na področje VIZ posredno ali neposredno oz. gre za dokumente, ki so relavantni za VIZ delovanje. Rezultati takšnih raziskav sicer ponavadi ne vplivajo direktno na spremembo pedagoškega polja, vendar so, razvojno gledano, zanj velikega pomena, ker spoznavanja teh raziskav pomagajo razumeti in vplivajo na razvoj VIZ področja. NI PRAKSE.
Ločitev glede na časovno obdobje, ki ga raziskave proučujejo, ločimo:
- Zgodovinske raziskave, ki so namenjene vzgojnim konceptom, ki so nastajali v preteklosti. Pomembna je analiza primarnih virov. Zgodovinske razsikave proučujejo vzgojne koncepte iz vseh vidikov (filozofskih, obče družbenih, vpliv in pomen velikoh osebnosti v zgodovini VIZ). Pomembna je analiza primarnih virov.
- Raziskave sedanjega, obstoječega stanja na področju VIZ. Večinoma se raziskovalci ukvarjajo z raziskavami obstoječega stanja na področju VIZ, čemur bo tudi namenjen največji del vsebin našega predmeta.
- Raziskovanje/proučevanje prihodnosti VIZ: temeljimo na znanstvenih argumentih, uporabljamo znanstveni inventarij. Gre za to, da na podlagi obstoječih dejstev skušamo delati projekcije, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Kar zadeva proučevanje prihodnosti VIZ, ne smemo te vrste raziskav zamenjati z recimo ‘znanstveno fantastiko’, ampak uporabljamo pri tem pristopu znanstveni instrumentarij, primeren za to vrsto raziskav. Z njimi se ukvarjajo predvsem profesionalni znanstveniki pri napovedovanju prihodnega razvoja VIZ. Na podlagi sedanjih proračunskih predpostavk se naredi projekcija, kaj se lahko zgodi.
Opiši evalvacijske raziskave
Gre za OVREDNOTENJE - neke postopke in procese ustrezno osvetlimo, ovrednotimo. To počnemo z namenom, da vidimo ali so ti postopki uspešni, učinkoviti. Predmet teh raziskav je uspešnost oz. učinkovitost procesa izobraževanja. Z evalvacijo zbiramo in kombiniramo ustrezne podatke, pri čemer uporabljamo instrumente za zbiranje podatkov.
Evalvacija je: “Sistematično zbiranje podatkov o nekem pojavu z namenom dati o njem strokovno sodbo in/ali ga na podlagi tega tudi izboljšati, ali ohranimo, če pokaže raziskava kje so naše prednosti, močne točke.”
Evalvaija je proces določanja, v kolikšni meri so uresničeni postavljeni cilji. Pri ciljih pa gre običajno za to, da pride do nekaterih zaželenih sprememb. Preverjamo cilje katere smo si zadali.
→ pri ciljih gre za to da pride do zaželenih sprememb
→ pomeni tudi pridobivanje informacij z namenom da bi dobili podlago za presojo v situaciji
- za področje VIZ je najpomembnejša kurikularna evalvacija
Kaj je to kurikularna evalvacija
Sagadin: kurikulum je programski paket, ki vsebuje učni načrt in učna sredstva ter smernice za izvedbo.
Ločimo dva osnovna tipa kurikularne evalvacije:
- formativno (sprotna evalvacija katere razultati služijo za izboljšanje evalviranega kurikula. Odkriva slabosti in odlike novega kurikuluma, ko je ta še v nastajanju in prispeva k njegovemu razvoju. pomanjkljivost se sproti odpravljajo in kar je dobro je potrebno ohranjati za uspešno uvajanje kurikula.
- sumativno (končna evalvacija, potrebna po končanem razvoju kurikula, ko gre za sklepni opis in vrednotenje kurikuluma v njegovi končni obliki. Rezultati pomagajo pri določanju dokončnega kurikuluma).
Opiši Taylerjev model evalvaije
VIZ razume kot proces spreminjanja vedenjskih vzorcev
→ vedenje uporablja v zelo širokem pomenu, kot delovanje na zunaj, ki vključuje mišljenje in čustvovanje
→ pouk razume kot proces spreminjanja vedenja kar vključuje mišljenje, čustvovanje in delovanje
→ model je oblikovan behavioristično saj vedenje obravnava kot reakcijo na dražljaje
→ deležen je kritik da je preveč behavioristično naravnan
Tyler opiše 4 korake evalvacije
1. opredelitev ciljev (kaj je cilj v okviru delovanja pouka, natančno je treba opisati cilje, kateri vidik bomo evalvirali)
2. identificiranje situacij v katerih je mogoče preveriti posamezne cilje (če gre za sodelovanje med šolo in starši je treba razmisliti, kako bomo pridobili te podatke)
3. sestavljanje in preizkušanje instrumentov za zbiranje podatkov
4. uporaba instrumentov za zbiranje podatkov, obdelava podatkov, interpretacija, primerjava s cilji.
Med evalvacijskimi raziskavami ločimo:
- Responzivna ali preordinatna:
- Preordinatna (vnaprej začrtana) dokaj podrobno načrtujemo na katera vprašanja bomo iskali odgovore, in načine kako bomo do teh odgovorov prišli
- Responzvina (pročno odzivna) se odziva na dogajanje, načrt je prožen. Moramo meti telo jasen okvir, insturmente ipd. lahko se zgolj sproti dopolnjuje. Nimamo vnaprej natančno začrtanih vprašanj. Načrt je bolj prožen, odprt, zato se ga da med samim procesom dopolnjevati in identificirati. Med izvajanjem evalvacij ga je možno ugrajevat in identificirat. Sproti se odziva na dogajanja. - Intenzivna in ekstenzivna:
- intenzivna evalvacija (zajamemo manjše število enot, veliko število spremenljivk, gremo bolj v globino dogajanja)
- ekstenzivna (poteka na reprezentativnih vzorcih, manj podrobna. Zberemo lahko večje število spremenljivk ampak ne gremo tako v globino) - Interna in eksterna:
- notranja ali interno evalvacijo opravijo člani skupine, izvajajo udeleženci znotraj svoje skupine (razred, šola…)
- zunanja ali eksterno evalvacijo izvajajo izvajalci, ki niso člani skupine ter so od nje odvisni. Posebej so usposobljeni za to, da izvajajo evalvacije, ovrednotenje. - Samoevalvacija: gre za sistematično raziskovalno aktivnost, slediti kriterijem kakovosti raziskovanja in vnaprej opredeljenim metodološkim standardom. Pozorni moramo biti, da so izpeljane vse faze, da so podatki veljavni, zanesljivi. Poteka po določenih fazah, nikoli ni eksperimentalna.
ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti lahko poteka na različnih ravneh:
- celotnega sistema VIZ (zahtevna raven, v domeni države in institucij)
- posameznih delov (npr srednje šole)
- posamičnih šol
- razredov
- posamičnih elementov (npr priprave na domače naloge pri slovenščini)
- samoevalvacija
kaj je metaanaliza?
je ponovna analiza in ovrednotenje rezultatov večjega števila raziskav, ki se ukvarjajo z nekim določenim področjem, če so podatki primerljivi.
Kako poteka metodološko načrtovanje raziskave? - Sagadin
- OPredelimo osnovno populacijo ali popuacije v katerih bomo raziskovali pojave, in določimo postopke vzorčenja, če bo raziskava vzorčna
- Določimo postopek za zbiranje podatkov
- Izdelamo načrt za obdelavov podatkov.
