Tehnike zbiranja podatkov - Intervju Flashcards
Kaj je razlika med raziskovalno metodo, tehniko in instrumentom?
→ raziskovalna metoda: je pot po kateri želimo nekaj raziskati, splošen način organiziranja raziskovanja nekega problema
→ tehnika: je eden od postopkov, ki se uporablja v določeni stopnji raziskovanja. Je poseben postopek, ki se uporablja v določeni stopnji raziskovanja. Običajno se pojavi, ko imamo opredeljen problem, vprašanje, hipoteze, potem se lotimo terminologije in nato nastopi opis tehnike raziskovanja podatkov.
→ instrument: je priprava za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, lestvica stališč…)
Tehnike zbiranja podatkov
V osnovi pznamo 3 - sprašujemo, opazujemo in analiziramo (analiza dokumentarnega gradiva)
* Analiza dokumentarnega gradiva;
* Intervjuvanje; (tehnika poslušanja)
* Opazovanje;
* Anketiranje (vrsta spraševanja)
* Testiranje; (merjenje znanja)
* Merjenje stališč;
* Ocenjevanje (vprašani ocenjuje neka dejanja, delo nekoga drugega)
Intervju
→praviloma pogovor med dvema osebama od katerih ena sprašuje (intervjuist) in druga odgovarja (intervjuvanec)
→ raziskovalni intervju: intervju s katerim podatke zbiramo za raziskovalne namene (da odgovorimo na raziskovalna vprašanja)
deli se na
1. standardizirani
2. nestandardizirani
3. polstrukturirani/delno standardiziran
Naštej in opiši značilnost standardiziranega intervjuja
- Strukturirani, vezani, zaprt intervju struktura vprašanja je vnaprej določena, vprašanja so zaprtega tipa
- Imenuje se tudi ustni vprašalnik - oblika ustnega vprašalnika
- Proces pridobivanja podatkov je poenoten pri vseh zakaj ne bi uporabili kar ankete? Ker je za posameznike neustrezna – ne znajo/morejo brati (slepi, otroci), marketinške strategije
nekdo prebere vprašanje in možne odg. (na kakšen način – ali se pridobivajo po telefonu, ali hodijo od vrat do vrat) - Običajno se uporablja pri večjih vzorcih
- Vsi intervjuvanci odgovarjajo na enaka vprašanja - ne odgovarjajo prosto, ampak so podani odgovori že podani, intervjuvanec enega izbere med odgovori
- Pri vseh intervjujih so enaka navodila
- Vedno uporabljamo enak postopek zapisovanja odgovorov – vsi dobijo enaka vprašanja
Pri vseh intervjujih je enak odnos med intervjuistom in intervjuvancem (kar se da nevtralen, ne smejo na kakršenkoli način spodbujati odgovorov, ne smejo dajati sugestij, kako naj odgovarjajo, ne smejo padati na provokacije vprašajo vprašanje nazaj, ne smejo odgovarjati na vprašanja - intervjusti morajo biti čim bolj objektivni. Med osebama se pogosto razvija razgovor, zato je pomembno, da so intervjuisti ustrezno usposobljeni oz. izobraženi.
- Intervjuisti naj bi bili povsem nevtralni, iz njihovega govora naj ne bi bilo mogoče razbrati osebnega stališča do proučevane tematike
- Če intervju izvaja več oseb, morajo biti vse za to delo enako primerne
- Izenačiti je potrebno čas izvajanja intervjuja
Kaj je cilj standardiziranih intervjujev?
Zagotovljena je večja odzivnost
Kaj je smisel standardizacije?
Zagotovimo si primerljivost rezultatov merjenja in omogočimo kvantitativno obdelavo.
Naštej in opiši značilnost ne-standardiziranega intervjuja
- Globinski, nevezani, odprt intervju (gre za bolj fleksibilno pogovorno situacijo, ki se pogovarjata o nekem cilju, temi…)
- Je odprta bistveno manj formalna in bistveno bolj fleksibilna pogovorna situacija (gre za razgovor med devam osebama, en je v vlogi, ki sprašuje drugi pa odgovarja. Naprej imamo poznano le temo, konkretna vprašanja pa se oblikujejo sproti. Tam, kjer je znana samo tema si lahko privošči samo oseba, ki je zelo vešč in ima dobro znanje o tej tematiki. Gre za tehniko zbiranje podatkov, z namenom da s temi podatki odgovorimo na raziskovalna vprašanja).
Običajno je usmerjen v proučevanje vsakdanjih problemov (na strokovnem področju) ljudi in v raziskovanje doživljanja ljudi v ped izberemo strokovnjake in jih sprašujemo o strokovnih temah. Razen če gre za biografsko zgodbo, kjer zvemo tudi bolj osebne podatke. - Pri povsem nestandardnem intervjuju je vnaprej določen le cilj poizvedovanja, konkretna vprašanja pa intervjuist oblikuje sproti glede na to kar sliši, privošči si lahko le izkušenj intervjujist, dobro se pripravi, prebere dela, da lahko sledi toku pogovora in postavlja nadaljnja vprašanja, običajno pripravi tudi ključne podteme
To delamo v kakšnem biografskem intervjuju- kadar opišemo življenjsko pot nekega izjemnega posameznika) - Vzdušje je bolj sproščen, prijazno, zaupno itd., zato lahko govorimo tudi o bolj občutljivih temah (nasilju, tabu temah kjer je zainteresiranost manjša)
- Vprašanja so odprtega tipa, oblikujejo se sproti (nestandardizirani intervju, primeren za raziskovalce)
- Vprašanja pogosto izzovejo odgovore v obliki pripovedi (ne vsa, ne pri vseh intervjuvancih). Če se intervjuvanec oddalji od teme, je treba intervjuvanca pripeljati nazaj na temo, ki jo raziskujemo, da bomo lahko odgovorili na vprašanja.
- Posegamo lahko v globlje opise, pojasnjevanja, razlage… (lahko ni pa nujno)
- Pogosto intervju naslonimo na osebne dokumente, zapise (npr. dnevnik, pisma, fotografije,…)
- Najbolj nestandardizirana oblika intervjuja je pripovedni intervju, pri katerem intervjuist pove temo intervjuja nato pa pusti, da intervjuvanec pripoveduje, intervjuist ima vlogo zainteresiranega poslušalca
predstavi fokusni intervju
Fokusni intervju (metoda fokusnih skupin, fokusna metoda)- kot TEHNIKA ZBIRANJE PODATKOV
- Raziskovalec zbere manjšo skupino ljudi (5-6) z namenom, da se pogovarjajo o določeni temi, ki je članom fokusne skupine poznana že v naprej. Skupina ne sme bit premajhna (2-3) ali tudi ne prevelika (10). Tehniko uporabljajo novinarji.
- Običajno fokusno skupino sestavljajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem, iz katerega je obravnavana tema.
- Fokusna skupina je lahko homogena (skupina enako mislečih, podpirajo drug drugega) ali heterogena (posamezniki z različnimi stališči, znajo zagovarjati svoja stališča z argumenti). Skupina ne sme biti premajhna (2-3) ali tudi ne prevelika (10). najboljše je če jih je nekje od 5 do 7 ljudi.
- Med člani skupine se vzpostavi diskusija; raziskovalec prevzame vlogo moderatorja diskusije.
- Vsak mora priti do besede, vsakemu treba dati možnost, da o neki temi pove. Sami se odzovejo ljudje, ki nimajo težav, da svoje misli izrazijo, ter povedo njihov odg. Na to vprašanje. Nismo vsi enaki, nekateri so počakajo da so izzvani. Na začetku moderator pove,, da je vsako mnenje zaželeno, ter da odgovori niso napačni. Pomembna je vloga moderatorja, da vsak pride do besede in da bi se v besede skakalo- na primeren način opozoriti osebo in ustaviti, če to počne. Vsi odgovori so takšni, da niso napadalni, žaljivi do kogarkoli, da so argumentirani. Zelo pomembno je tudi, da take pogovore snemamo, ter da se vsi predstavijo preden začnejo govoriti, čeprav jih bomo potem animizirali.
Kaj so prednost fokusnega intervjuja pred individualnim?
- V relativno kratkem času pridobimo podatke od večjega števila ljudi.
- Pridemo lahko do celovitejše zgodbe (sinergični učinki- pro in kontra pozicije).
- Primeren za obravnavo občutljivejših tem (razvije se lahko občutek solidarnosti in medsebojnega spoštovanja).
- Ugotovimo lahko, kako posamezniki reagirajo na mnenja drugih in kako so sposobni zagovarjati svoja stališča.
- Intervju se snema (nato je trebe osebe opozoriti) potem se podatke obdela in analizira analiza intervjuja je zahteven postopek
- Vsak, ki je vključen mu moramo dati priložnost, da pride do besede. nikakor ne dovolimo neprimernih ali žaljivih vsebin, ki bi jih drug na drugega naslanjali. Ne sme trajati več kot 1,5 ure.
Opiši potek intervjuja
- Priprava na intervju
- Načrt izvedbe intervjuja, priprava intervjujista, izbira in motiviranje intervjuvancev, izdelava opomnika oz. protokola intervjuja (soslednje vpr)
intervjuvanci včasih tudi odstopijo
- Kje se bo izvajal, kdaj itd. prositi jih moramo za sodelovanje, vzeti si morajo čas, da bodo odg na vprašanja, moramo jih znati motivirati da bodo pripravljeni z nami sodelovati. Hitro rečejo ja, potem pa se znajdemo pred nekom ki odgovarja z enozložnicam- ja. Vprašanja morajo biti kompleksnejša, da bo intervjuvanec lahko odgovarjal in kaj povedal. Vprašanja ne smemo postavljati tako, da bo intervjuvanec odgovarjal le z ja in ne- pripravimo si podvprašanja, da jih uporabimo, če so potrebna. Nekdo ne bo pripravljen odgovoriti, če ga ne poznamo, tega ne vemo naprej. Želimo si aktivnega intervjuvanca. - Izvedba intervjuja
- Izberemo osebe za katere predvidevamo, da nam bodo s svojimi odgovori največ pomagale pri doseganju ciljev intervjuja
- Vzpostaviti je potrebno odnos, ki bo temeljil na medsebojnem zaupanju in spoštovanju
- Osebe je potrebno seznaniti s potekom intervjuja seznanit z načinom, uporaba mikrofona (s tem se mora oseba strinjati, priporočeno je da se osebo prej seznani s tem, da ga bomo snemali).
- Koliko povedat o temi, da ne bodo odg preveč socialno sprejemljivi
- Tudi prostor mora biti tak, ki omogoči razgovor - Zaključek intervjuja
- Povzetek glavnih vsebinskih, tematskih sestavin opravljenega intervjuja – preveriti če smo prav razumeli odgovore.
- Če vas prav razumem- povzamete, ali ste prav razumeli, kaj je bila intenca sogovorca - Prepis intervjuja in analiza
- Kvalitativna analiza, oblikovanje kategorij, boljša ponazoritev.
- Ne smeš narediti le transkripte intervjuja in vključevati citate v besedilo, treba je povzemat.
Približek zbornega jezika, zdej-zdaj. Da ni vmes mm, ah, vse povedano je zapisano, se ne izpušča, poskušamo približati zapis, ki je dokaj berljiv. Predstavijo, kdo govori.
