Faze ne-eksperimentalne empirične raziskave Flashcards
Opiši neeksperimentalne empirične raziskave.
To so raziskave, ki zajemajo podatke v neposredni izobraževalni praksi, zato so empirične, izkustvene in ne-eksperimentalne (kar pomeni, da v izobraževalno polje ne vnašamo nobene novosti). Vsako empirično raziskavo na področju VIZ pa opravimo v več fazah.
Navadno uporabimo deskriptivno in kavzalno - neekseprimentalno metodo pti isti raziskavi.
Naštej faze neeksperimentalne empirične raziskave.
- orientacijska opredelitev raziskovalnega problema
- faza spoznavanja teorije o pojavu ki ga bomo raziskovali
- Orientacija o tem pojavu v naši zgojno izobraževalni praksi
- dokončna opredelitev raziskovalnega problema in načrtovanje raziskave
- Izpeljava raziskovalnega načrta
- Pisanje poročila o raziskavi
Predstavi 1. fazo neeksperimentalne empirične raziskave
→ začetna opredelitev, orientacijska opredelitev, ni dokončna opredelitev (spoznavne teorije, problemov). Gre za to, da najprej sploh vemo kaj nas zanima, ali nas zanima področje didaktike, psihologije…
→ moramo vedeti katere vidike bomo zajeli, ta faza je šele korak h končni opredelitvi problema.
→ Problem želimo pogledati iz njegove celovitosti in raznolikosti, tu pa tudi vidimo ali je ta problem zelo kompleksen ali manj, razlika pa je bistvena.
→ Če je kompleksen se bomo odločili, da zajamemo samo en vidik tega problema
→ če se izkaže da problem ni kompleksen lahko zajamemo vse dejavnike, ki ga opredeljujejo, če se izkaže da je zelo komplesen zajamemo le nekatere
→ pri opredelitvi se opiramo na spoznanja iz strokovne in znanstvene literature ter NE na svoje strokovno znanje, nikakor pa ne na svoja mnenja in stališča
predstavi fazo spoznavne teorije o pojavu, ki ga bomo raziskovali, in ugotavljanje sedanjega stanja te teorije, hkrati oblikujemo teoretična izhodišča raziskave
Nobenih empiričnih raziskav ne moremo izpeljati vsebinsko, če ne izhajamo iz tega kar je pravzaprav o nekem pojavu že ugotovljenega znotraj naše discipline. Ni področja o katerem nihče ne bi nič napisal.
→ Zato kritično analiziramo usterzne strokovne in znanstvene vire. Ti viri kažejo na različna gledanja oz. vidike pojava, ki ga nameravamo proučevati
→ kritično analiziramo tudi metodološko pot, po kateri so rezultati in izsledki nastali. To pomeni, da ko beremo članek bodimo pozorni na to ali je metodologija ustrezno predstavljena in napisana (zvemo koliko je velik vzorec, kdo je bil v njem, kako je bil izbran…)
→ preverimo podobnosti in razlike med izsledki in vidike različnih avtorjev.
Opiši tretjo fazo neeksperimentalne empirične raziskave
Orientacija o tem pojavu v naši VIZ praksi
→ Raziskujemo lahko le pojav, ki ga naša pedagoška praksa vsebuje.
→ O pojavu si najprej ustvarimo grobo orientacijo, kar nam omogoči, da presodimo, kje in kako se takšnega pojava z raziskavo lotimo.
→ Zberemo in analiziramo vso gradivo, ki ga imamo na razpolago
→ Pomemben vir podatkov so pedagoški in andragoški delavci, ki delujejo v polju prakse. Zagotovo o problemu veliko vedno s svojega strokovnega stališča, ki ga pridobijo kot praktiki skozi strokovno delovanje v praksi. Če je potrebno, jih intervjuvamo, anketiramo, opravimo torej manjšo pilotsko študijo (neko obliko kvalitativne študije primera).
→Gre za grobo orientacijo o stanju določenega pojava v naši praksi in o tem, kakšno mnenje imajo različni akterji, skupine, posamezniki o tem problemu pri nas.
→ Gre torej za ugotavljanje mnenj. Kakšno je stanje stvari bomo ugotavljali v okviru raziskave.
Opiši 4. fazo neeksperimentalne empirične raziskave
- faza: Dokončna opredelitev raziskovalnega problema
→ Na tej stopnji povemo, v čem bo NAMEN NAŠE RAZISKAVE, ter razčlenimo, podrobneje opredelimo in omejimo problem, ki ga bomo raziskovali.
→ Določimo vprašanje na katerem bomo isklai odgovore z našo raziskavo. Naj vsebujejo kompleksnejše vzročno posledične izvedbe, morajo biti zelo konkretna (Sama vprašanja je dobro, da že izražajo V-kavzalne zveze v skladu s tem, kaj je naš temeljni namen oz. problem.
→ Iz raziskovalnih vprašanj oblikujemo hipoteze:
- Hipoteze so vnaprejšnje domneve vzročnih zvez med pojavi. So še nepreverjene trditve, predpostavke o stanju nekega pojava oz. o vzročno posledičnih zvezah. Tekom procesa jih bomo potrdili ali pa ne.
- Do raziskovalnih hipotez prihajamo po deduktivnih poteh. Raziskovalnih hipotez ne smemo zamenjati s statističnimi hipotezami. To so ničelne hipoteze, teh nikoli ne pišemo. Vedno pišemo raziskovalne hipoteze, ki predpostavljajo odvisno zvezo med spremenljivkami.
- ni nujno, da postavimo eno hipotezo na eno vprašanje. Lahko je ena hipoteza na 3 vprašanja ali pa obratno. nikoli je ne postavljamo na silo.
→ Hipoteze oblikujemo eksplicitno in implicitno:
- > eksplicitno: predpostavimo ne samo obstoj odvisne zveze ali razlike ampak tudi smer povezanosti. Postavimo jih, ko nas teorije in empirične raziskave prepričujejo da je že bila neka smer izražena (Mlajši učitelji bolj pogosto uporabljajo IKT tehnologijo)
- > implicitno: predpostavlja samo, da odvisnost ali razlika med spremenljivkami obstaja. Oblikujemo jo ko ne moremo dovolj utemeljeno predvidevati kakšna bo smer odvisne zveze ali razlike (Mlajši in starejši učitelji se razlikujejo v pogostosti uporabe IKT)
→ izberemo/določimo spremenljivke. Na koncu na podlagi seznama spremelnjivk izberemo instrumente, za katere podatke zbiramo.
Opiši 5. fazo neeksperimentalne empirične raziskave
- faza je metodološki načrt raziskave:
Ko imamo vsebino dobro domišljeno in deduktivno izpeljano iz obstoječe teorije, raziskav do katerih so prišli že raziskovalci pred nami, potem se lotimo metodološkega načrta raziskave.
→ opredelimo osnovno raziskovalno metodo - klasifikacija tega kako opredeljuje posamezni avtorji
- Sagadinova klasifikacija je izpeljana iz dveh kriterijev.
Gnoseološki deli na deskriptivno in kavzalno metodo
Akcijsko - manipulativni kriterij deli glede tega ali gre za aktivno poseganje v raziskovalno polje ali pa ne. Ali v raziskovalno polje vnašamo novost/eksperimentalni faktor ali ne. Govorimo o eksperimentalni in kavzalno - neeksperimentalni metodi.
→ v načrtu opišemo kakšen bo način zbiranja podatkov, kako se ga bomo lotili.
→ Včasih sta zbiranje podatkov in opis instrumenta ločeno poglavje lahko pa ne.
→ predstavimo instrument s katerim zbiramo podatke
→ obdelava podaktov: mora biti zelo natančno opredeljena, saj povemo kaj bomo počeli s podatki, zato, da bomo s pomočjo njih in ustreznih obddelav podatkov odgovorili na raziskovalna vprašanja in preverili hipoteze. Postopki obdelave so vezani na:
- naravo spremenjljivk, odvisno s kakšnimi podatki imamo opravka in na podlagi tega opredelimo vse postopke. → uporabimo postopke DESKRIPTIVNE STATISTIKE, to pomeni, da predstavimo podatke na deskriptivni ravni običajno v strukturnih tabelah z absolutnimi frekvencami in z strukturnimi odstotki, potem pa naštejemo postopke s področja VZORČNE ali INFERENČNE strukture ali bomo uporabili Hi2 preizkus za preverjanje hipotez neodvisnosti in hipotez enake verjetnosti, ali bomo uporabili neodvisni t - test za preverjanje ničelne hipoteze za razlike aritmetičnih sredin, ANOVA za preverjanje ničelne hipoteze o razlika aritmetičnih sredin, korelacijski koeficient: Pearson ali Spearman
→ Izpeljava raziskovalnega načrta
Opiši 6. fazo neeksperimentalne empirične raziskave
→ 6. faza je pisanje poročila o raziskavi
→ Poročilo ponudimo v presojo širši kritični javnosti.
