Osnovne metode pedagoškega raziskovanja Flashcards
Kaj so poglavitveni cilji raziskovanja?
poglavitveni cilji raziskovanja so opisovanje, razlaganje, vrednotenje in napovedovanje.
1. Stvarnost, objket, predmet raziskovanja poskušamo karseda dobro OPISATI.
2. V smislu kakšen ta predmet, objekt je, v naslednji fazi poskušamo RAZLOŽITI zakaj je predemt takšen kot je.
3. Vrednotimo z namenom, da se ohrani pozitivni vidik procesov.
4. Cilj raziskovanja je tudi NAPOVEDOVANJE ob določeni konstelaciji nekih dogodkov, vrednosti, rezultatov z namenom, da skušamo napovedati projekcijo, kaj se bo zgodilo, če rezultati ostanejo enaki taki kot so.
- IZ CILJEV IZPELJEMO TEMELJNE METODE
Kaj opredeljuje metodo znanstvenega raziskovanja?
Metodo znanstvenega raziskovanja opredeljuje:
1. Postopek znanstvenega raziskovanja, v katerem so določene oz. predpisane faze - skozi katere mora raziskovanje potekati zato, da lahko rezultatom zagotovimo znanstvenost. Če katero od faz preskočimo ne moremo govoriti o verodostojnih znanstvenih rezultatih.
2. Raziskovalni instrument - to so konkretna sredstva, pripomočki, ki jih znanstvenik uporablja pri svojem raziskovalnem delu in meritve, ki jih opravi s tem instrumentom. Morajo zagotavljati zanesljive rezultate, veljavne in objektivne podatke, posledično pa tudi rezultatov (ker iz podatkov dobimo rezultate).
Kaj so temeljne značilnosti merskega raziskovanja?
- Zanesljivost - zanesljiv je instrument takrat, kadar ob ponovnih meritvah pridemo do enakih rezultatov.
- Veljavnost - veljaven je instrument takrat, kadar izmerimo z njim tisto, kar smo želeli izmeriti in ne nekaj drugega.
- objektivnost pomeni, da sam raziskovalec ne vpliva na rezultate in meritve, s tem pa posledično na rezultate.
Kateri instrument najpogosteje uporabljajo družboslovci
Družboslovec kot instrument najpogosteje uporablja ankete, ki so sestavljene iz več merskih instrumentov, tudi intervjuji, testi… Vse to sodi v področje zbiranja rezultatov oz. tehniko.
Kako ločimo metode po osnovni klasifikaciji?
po osnovni klasifikaciji raziskovalnih metod ločimo:
- Deskriptivno metodo
- Kavzalno metodo
OBE METODI STA ODVISNI ENA OD DRUGE, KAVZALNA JE OPISNA + POTEM PA UGOVOTAVLJAMO, DESKRIPITVNA PA SEVEDA NI SAMO OPISNA, AMPAK TUDI POSTAVLJAMO HIPOTEZE, NEKE VZROČNO POSLEDIČNE
Opiši deskriptivno metodo po osnovni klasifikaciji
Z deskriptivno metodo opisujemo pojave na področju VIZ. Ta predstavlja skupek znanstveno raziskovalnih postopkov s katerimi opisujemo pojave na področju VIZ. Proučujemo stanje teh pojavov in vsebino teh pojavov, ne glede na vzroke, ki ta stanja in vsebine povzročajo. vzrokov ne raziskujemo, o njih samo razmišljamo, ne pa dokazujemo.
Opiši kavzalno metodo po osnovni klasifikaciji
S kavzalno metodo proučujemo vzročno posledično povezanost med pojavi. Predstavlja skupek znanstveno raziskovalnih postopkov, s pomočjo katerih ugotavljamo vzročno posledično povezanost med pojavi.
Po Sagadinu je delitev na deskriptivno in kavzalno metodo delitev po dveh kriterijih, katerih?
- Gnoseološki kriterij pri katerem gre pavzaprav za klasično delitev. Gre za nivo spoznavanja pedagoškega polja - ločuje nivo, ki je zgolj opisen in nivo, ki sega v vzročno posledične pojave.
- Akcijsko - manipulativni kriterij po katerem delimo metode, kjer v raziskovalno posegajo ali ne.
Opiši delitev raziskovalnih metod po Sagadinu
delitev:
1. deskriptivna (pojasnujemo, preučujemo brez da bi raziskovali)
2. eksplikativna (iščemo odgovore na vprašanje zakaj)
dva kriterija:
1. GNOSEOLOŠKI (raziskovanje z vprašanje spoznavanja objektivne stvarnosti)
1. 1 deskriptivna
1. 2 kavzalna
2. AKCIJSKO MANIPULATIVNI (akcijsko v smislu delovanja, ali posegamo v polje preučevanja ali ne, manipulativno v smislu ali v raziskovalno polje posegamo in ga tudi spreminjamo/manipuliramo)
2. 1 kavzalno neeksperimentalna (ne vnašamo faktorjev v polje)
2. 2 kavzano eksperimentalna (eksperimentalni faktor aktivno vnašamo v polje)
Kako Sarantakos deli raziskovalne metode?
Sarantakos (2005) raziskovalne metode deli na:
1. Kvalitativne in znotraj tega jih deli na
- pregledna metoda
- dokumentrana metoda
- metoda opazovanja
- eksperiment
2. Kvalitativne
Kako Carswell ločuje raziskovalne metode?
Carswell (2008) ločuje raziskovalne metode na:
1. Kvantitativne metode in znotraj tega na
- metoda eksperimenta
- Pregledna metoda, ki ima namen, da posplošuje iz vzorca na OM
2. Kvalitativne metode in znotraj nega na
- etnografska metoda
- utemeljena teorija
- študija primera
- fenomenološka študija
denomenološka študija in študija primera za nas ni metoda ampak pač študija.
Predstavi kvantitativno metodologijo. Na kateri paradigmi temelji?
Pripadniki kvantitativne metodologije so zagovarjali tezo o neodvisnem obstoju materiaalne stvarnosti od zavesti ljudi ali spoznavne dejavnosti ljudi in možnost objektivnega spoznavanja stvarnosti z usteznim metodoločkim instrumentarijem, kar posledično omogoča in zagotavlja objektivnost znanstvenih spoznanj.
govorimo torej o kvantitativni metodologiji, ki temelji na pozitivistični paradigmi.
- Temelji na pozitivizmu in kritičnem racionalizmu (predstavnik katerega je Popper, ki zagovarja: tezo o neodvisnem obstoju materialne stvarnosti od zavesti ljudi in možnost objektivnega spoznavanja stvarnosti z usterznim metodološkim orodjem.
Osnovna delitev metodologije (“Coperjeva/Koperjeva/Cooperjeva” logika)
KVANTITATIVNA METODOLOGIJA (temelji na pozitivizmu)
- > osnovni postulati so:
a) naloga znanosti je opisovati, pojasnjevati, napovedovati
b) uporaba standardiziranih instrumentov kar omogoča intersubjektivno preverljivost
c) znanost je vrednotno nevtralna
- > temelji na številkah, opisne spremenljivke kvantificiramo
KVALITATIVNA METODOLOGIJA
Delitev metod po V. Mušiču
deskriptivna metoda
2. kavzalna metoda (znotraj te eksperimentalna metoda kot najpomembnejša oblika uporabe kavzalne metode)
Naštej in opiši kritike postulatov pozitivistične paradigme
Objektivnost znanstvenih spoznanj (priti do spoznanja ki bo splošno veljavno in neodvisno od avtoritete spoznavnega subjekta, metodologija ki omgoči neodvisnost spoznanj od raziskovalca)
- > UGOVOR: ali je možno doseči objektivno spoznanje na relaciji raziskovalec-predmet raziskovanja? Kakšna je vloga raziskovalca pri doseganju objektivnosti?
Odnos subjekt – objekt (subjekt je raziskovalec, objekt je predmet raziskovanja (Družba, družbeni procesi…))
- > UGOVOR: spoznavni subjekt sokonstruira preučevani predmet, nemogoče ga je izključiti kot nerelevantnega
- > Socialni svet ni nekakšna danost v pozitivističnem smislu, ki jo objektivno zrcali naše spoznanje, ampak je predeterminirana v naši zavesti in z dejanji, ki jo sooblikujejo.
Vrednotno nevtralnost (princip da je znanost vrednotno nevtralna pomeni, da vrednote ne vplivajo na raziskovalca, oblikoval ha je Max Weber, temelji na dualizmu dejstev in socialnih norm, pozitivizem, naravni zakoni so neodvisni od subjekta, socialne norme so pogojene s priznavanjem s strani subjekta, ločevanje med spoznavanjem in vrednotenjem)
- > UGOVOR: Z oženjem predmeta, znanost iz svojega okvira izloča tudi vsa pomembna vprašanja človekovega življenja, kot so norme, vrednote in odločitve, ki so tako prepuščene neznanstvenim pojasnitvam in razlagam.
Primat metode (izhaja iz zahtev pozitivistične tradicije, da bi kantitativne metode, ki so se v naravoslovju izkazale za uspešne, prenesli v družboslovje in humantistiko. Te zahteve so privedle do dilem med usmeritvijo na predmet raziskovanja in primatom metode. Metoda postaja pomembnejša kot sam predmet (paradoksalna situacija), družbenoslovne znanosti pa se morajo usmeriti na spoznavni predmet.)
