Faze kvalitativne raziskave Flashcards
Kaj moramo vedeti pri oblikovanju posameznih faz kvalitativnih raziskav?
- Galvne faze kvalitatitvne raziskave nikoli niso tako enoznačo navedene v literaturi kot pri kvantitativnih raziskavah
- področje kvalitativne metodologije je zelo razvejano in raznoliko, obstaja veliko vrst kvalitativnih raziskav (študija primera, akcijsko raziskovanje…) in načinov zbiranja podatkov (opazovanje z udeležbo, opazovanje brez udeležbe, intervju…)
- Se lahko struktura faz kvalitativne raziskave od raziskave do raziskave ustrezno modificira.
Kakšne so faze kvalitativne raziskave?
- Formuliranje problema - ključni moment vsake raziskave (gre za vprašanje, ki je stvarno, praktično in teoretično)
- presmislimo in preverimo kakšne bi morale biti praktične in teoretične posledice možnih ugotovitev raziskave, kakšna naj bo njena informativna vrednost, kdo je možen uporabnik te raziskave/informacij, kaj bomo novega, drugačnega povedali… - Oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez: nastanejo na podlagi vsebine problema, ki ga teoretsko obdelamo.
- vprašanja naj ne bodo preozka (morajo dopuščati maneverski prostor, da jih lahko dopolnimo, širimo, ožimo)
- Hipoteze postavimo le takrat, kadar uspemo predvideti nekaj kar pa moramo kasneje empirično potrditi (ne preverjamo jih statistično)
- zastavimo si konkretno vprašanje, ki je usmerjeno bolj v induktivno (iz posamičnega na splošno) pridobivanje raziskovalnih hipotez, kot deduktivno.
- Posploševanje ni primarni cilj teh raziskav
- med samim izvajanjem raziskave razvijemo še druga raziskovalna vprašanja in hipoteze
-ključna vprašanja so vodilo raziskave, med raziskavo se pokaže še veliko, kar vključimo kasneje. Preko kvalitativne analize. Hipoteze preverjamo na deskriptiven način, brez statističnih postopkov.
- Med samim izvajanjem raziskave razvijamo še druga raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki jih na podlagi izkušenj pri zbiranju podatkov, zlasti pa na podlagi rezultatov analize podatkov primerno preoblikujemo, razčlenimo in preciziramo - Pojasnitev teoretičnega okvira ali predrazumevanja
- posebne teorije, pojmovni okvir posebnega področja, širša teoretična usmeritev - izbor enot raziskovanja
-Kvalitativna raziskava je običajno študija enega samega primera ali manjšega števila primerov.
- Posamezen primer je lahko oseba, institucija, dogodek.
- Pri njej se odpovemo ideji reprezentativnega vzorčenja in statističnega posploševanja na širšo populacijo.
- ne gre za razmerje vzorec:osnovna množica - zbiranje empiričnega gradiva
- 3 pristopi:
opazovanje (z/brez udeležbe),
spraševanje (individualni intervju, skupinska razprava, pisno spraševanje-anketska raziskava),
dokumentarni viri (pisno gradivo, fotografije, predmeti, slike, filmi)
- Odločiti se moramo, ali bomo vzpostavili neposredni stik z raziskovanci (ki je velika prednost pri teh raziskavah), ali pa se bomo omejili zgolj na zbiranje in analizo dokumentacije. Odvisno je od tega kakšen problem smo si izbrali, kakšna so vprašanja…
- Pogosto gre za kombinacijo več pristopov - urejanje gradiva
- uredimo ga tako da ga pripravimo za analizo in da omogočimo dostop do njega kasnejšim raziskovalcem (mora biti jasno razvidna pot kako smo preko analize in gradiva prišli do odgovorov, drugače mu moramo preprosto verjeti in posledično temeljimo na verjetju)
- ločimo pridobljeno gradivo od tistega ki smo ga proizvedli sami
- izdelamo osnovni register, izdelamo razne izvedbene dokumente (prepis, parafraziranje besedil, povzetki) - kvalitativna analiza in interpretacija
- zapise razčlenimo, podatke klasificiramo in kategoriziramo
- posameznim delom besedila pripišemo izraze za pojme ki jim po naši presoji ustrezajo
- analiziramo značilnosti teh pojmov,
- izberemo najrelevantnejše pojme, jih definiramo in opredelimo kategorije
- iščemo ali konstruiramo odnose med pojmi in na koncu formuliramo pravilnosti, obrazce in teoretične razlage in pojasnitve
Kaj dejansko počnemo ko izvajamo kvalitativno analizo gradiva?
- bistvo kvalitativne analize gradiva je iskanje tem (kod, pojmov) v analiziranem gradivu
- osrednji del kvalitativne analize je zato proces KODIRANJA, ki pomeni, interpretacijo analiziranega besedila oz. določevanja pomena (ključnih besed, pojmov, kod) posameznim delom besedila. Enotam besedila pripišemo ustrezne pojme pripišemo ustrezne pojme po naši strokovni presoji.
Postopek kvalitativne analize po Mesecu
prepis gradiva
določitev enot kodiranja (iz celote izberemo dele besedila ki ga bomo natančno obravnavali)
kodiranje (pridobimo kode, pojme ki jih združujemo v nadredne kategorije)
oblikovanje kategorij
interpretacija kategorij
oblikovanje poskusne teorije
predstavi 1. in 2. fazo postopka kvalitativne analize po Mesecu
- Imamo prepis nekega gradiva; dokument učenca s PP; učni načrt, opis opazovane situacije… To je surovo gradivo, ki mora biti nadaljnje obdelano. Ne obdelujemo vsega, ampak samo dele.
- Ko osnovno empirično gradivo prepišemo in uredimo pričnemo z razgradnjo, z razčlenjevanjem oz. segmentiranjem besedila na sestavne dele, tako da dobimo enote kodiranja
- Z določanjem enot kodiranja določimo katere dele besedila bomo analizirali v nadaljevanju in katere dele besedila bomo izpustili iz nadaljnje analize
- Zakaj?: npr. da se anketiranec razgovori, mi ga ne prekinjamo, deli pač ne koristijo za nadaljnjo raziskavo
- parafraze, transkripti
predstavi 3. fazo postopka kvalitativne analize po Mesecu
to je osrednji postpek kvalaitativne analize
a. Kodiranje je osredji proces v oblikovanju utemeljene teorije in pomeni proces izločevanja smisla oz. bistva iz posamezne enote (stavek, zveza, beseda) kodiranja in poimenovanje tega bistva s kratkim imenom, tj. kodo.
b. Pri procesu kodiranja lahko raziskovalec uporabi deduktivni pristop (zaprto kodiranje – zahtevnejše, v naprej oblikuješ kode in kategorije in jih potem iščeš v gradivu) ali induktivni pristop (odprto kodiranje, raziskovalec kode določa med analizo besedila)
c. Deduktivni pristop pomeni, da si raziskovalec pred začetkom analize podatkov pripravi seznam kod in v analizi podatkov preverja, ali so se te kode v odgovorih/dokumentih pojavile ali. O kodah je treba razmislit znotraj raziskovalnih vprašanj. Deduktivni pristop – zelo dobro, natančno opredelitev vsebin.
d. Induktivni pristop: raziskovalec kode določa med samo analizo besedila. Najprej določimo enote in jim potem pripišemo kode
- kode določimo iz besedila. Odprto kodiranje - iskanje pojmov, ključnih besed pos enotam kodiranja (brainstorming).
predstavi 4. fazo postopka kvalitativne analize po Mesecu
- Kode primerjamo med sabo. Vsebinsko sorodne kode oz. kode, ki se nanašajo na podobne pojave združimo v kategorije
- Kategorije oblikujemo torej tako, da abstrahiramo skupno značilnost več različnih opisov in da opredelimo povezave med posameznimi kodami (Flick, 1998, str. 179).
Oblikovanje nadrednih pojmov
v nadaljevanju kvalitativne analize podatkov, primerjamo kode med seboj
vsebinsko sorodne kode oz. kode, ki se nanašajo na podobne pojave, združimo v kategorije, ki jih tudi poimenujemo
kategorija = nadpomenka za kode
iz skupne značilnosti naredimo kategorije in določimo povezave med samimi kodami
kategorijo oblikujemo torej tako, da abstrahiramo skupno značilnost več različnih opisov in opredelimo povezave med posameznimi kodi
Kaj so kategorije pri kvalitativni analizi?
- Kategorije so na višji ravni in bolj abstraktne kot kode, so »vogelni kamni«, nastajajoče teorije oz. sredstva s katerimi lahko teorijo povežemo. (Mesec, 1998, str. 102)
- Opredelimo lahko, kakšni so odnosi med posameznimi kategorijami in določimo (če je možno) jedrno kategorijo, okoli katere razvrstimo ostale kategorije.
Kaj je pomembno pri kvalitativni analizi podatkov
- Vsak korak pri analizi in interpretaciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami;
- Iz končnega poročila/dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiričnega gradiva, tako kot so pri kvantitativni analizi razvidne operacije nad števili
- Ta pot mora biti dokumentirana, zato, da je preverljiva.
predstavi 8. fazo postopka kvalitativne analize po Mesecu
- Izdelava končne študije – poročilo o raziskavi
- poročilo vsebuje opis celotnega postopka in ugotovitve. (besedilo, ki ga uredimo je naše surovo gradivo, v interpretaciji govorimo o rezultatih med raziskavami)
- poročilo ima obliko študije primera oz. študije več primerov in bi se moralo brati kot povezana pripoved. (ne pripovedka! Gre za strokovno besedilo)
Če na koncu ne moremo napisati pripovedi o svoji raziskavi, potem raziskava ni končana
»Če na koncu ne moremo napisati pripovedi o svoji raziskavi, pripovedi, ki ima glavo in rep, raziskava ni končana« (Mesec 1998, str. 57).
Na kaj moramo paziti pri kvalitativni analizi?
- vsak korak pri analizi in interpretaciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami
- iz dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov, odnosov in empiričnega gradiva
- interpretacije morajo biti utemeljeno vezane tako na pridobljene empirične podatke kot na obstoječo teorijo (enako kot kvanitativne) vendar so tu postopki bolj ohlapni kar lahko pripelje do premalo definiranih in vsebinsko neutemeljenih sklepnih ugotovitev
- posebna pozornost je namenjena kako povezujemo empirični in teoretični del v zaključno interpretacijo
