Uvodni pojmi Flashcards
Naštej in opiši temeljne interese znaanosti
temeljna interesa znanosti sta dva: praktični interes in teoretični interes.
1. Praktični interes pomeni, da znanost poskuša reševati praktične probleme in podajati odgovore na praktična vprašanja.
2. Teoretični interes znanosti, ki je primaren, pa pomeni razvoj vednosti kot take, razvoj idej, teoretskih koncpetov, ki pa bodo lahko nekoč našli tudi svojo aplikacijo v praksi. Tusi teoretični interes je tisti, ki žene razvoj znanosti naprej.
Temeljne značilnosti znanosti
- usmerjena je na proučevanje izsekov stvarnosti (ni splošne znanosti, so samo posebne znanstvene discipline, ki imajo skupna temeljna načela).
- Znanost je v svoji osnovi izkustvena in empirična, temelji na opazovanju stvarnosti
- Lahko je teoretična, nomotetska, analitična
- Ugotavlja kakšni so splošne značilnosti pojavov, ki veljajo univerzalno, ugotavlja odnose med pojavi (pravilnosti, zakonitosti)
- TEMELJNI NAMEN ZNANOSTI je, da razlaga, pojasnuje, odkriva nove možnosti in pri tem uporablja ustrezno orodje (opazovanje, poskus, razum, logiko). Poskuša priti do objektivnih spoznanj, ki nimajo subjektivnih konotacij.
- znanost je kritična do svojh ugotovitev, vedno preizprašuje kaj so njene ugotovitve.
- Znanost postavlja dvom v lastna odkritja, ki jih vedno znova preizprašuje in dokazuje.
- Bistveno za znanost je tudi to, da ko išče rešitve si pomaga z odmikom v stvarni svet, da bi pridobila bolj objektiven uvid problematike.
Kakšna je znanstvena resnica
vedno je negotova, nepopolna in začasna, vendar bolj zanesljiva kot zdravorazumska sklepanja brez sistematičnega raziskovanja. stava na razum je stava na subjektivno presojo in predsodke.
Kaj je raziskovanje?
Raziskovanje je iskanje odgovorov na nova vprašanja in novih odgovorov na stara vprašanja, pri čemer raziskovalca vodi težnja ugotoviti resnico ne gleede na kar koli ali kogar koli.
- Znanstveno raziskovanje mora biti zavezano zgolj in samo iskanju resnice.
- Za znanstvenim raziskovanjem ne sme biti nobenega drugega interesa, kot podajanje rešitev na nek problem.
- Pomembna je tudi kritična analiza virov in celotnega raziskovanja postopka. Kritično mora analizirati spoznanja do katerih so prišli znanstveniki pred njim, hkrati pa tudi do lastnih izsledkov. S tem, ko jih objavi jih da v presojo kritični javnosti.
Kdaj raziskovalec raziskuje?
Razsikovalec raziskuje kadar uporablja ustrezne raziskovalne metode in tehnike, ustrezno uporablja raziskovalne instrumente in preverjanje njihovih merskih karektaristik in omogoča preverjanje rezultatov in kadar preverja izsledke s prakso.
- Raziskujemo, ko omogočimo preverjanje rezultatov. to naredimo, ko svoje rezultate preko objav damo v presojo v kritično javnost.
Kaj je metodologija?
Metodologija je znanstvena disciplina, ki si prizaeva spoznasti znanost, znanstveno aktivnost.
1. Sistematično proučuje dejavno dimenzijo znanstvene aktivnosti (torej to kar počno znanstveniki in ali so bili pri svojih interpretacijah korektni)
2. Ukvarja se s proučevanjem poti (metod in tehnik) spoznavanja stvarnosti. Na kakšen način in s kakšnimi sredstvi znanstveniki prihajajo do svojih spoznanj. Kako delujejo kot načrtovalci, izepljevalci in analitiki svoje raziskave.
Kaj je razlika med metodologijo in metodo?
Metoda označuje pot in način raziskave med tem ko je metodologija tista, ki metodo razvija. Metodologija je znanstvena disciplina, ki proučuje metodo, razvija njene logične okvirje in načela. Njena osnovna naloga je kritična anliza načinov raziskovanja določene znanstvene discipline in njenega sistema v celoti.
Kaj je Gnoseologija? S čim se ukvarja?
Gnoseologija je tujka za spoznavno teorijo. Ukvarja se z vprašanjem objketivne stvarnosti, z načeli, merili, oblikami človekškega spoznavanja - kako človek spoznava svet.
Kaj je pedagoška metodologija?
Je predmet metodologije, ki je vezan na področje VIZ. Proučuje načine raziskovanja in poti, kako znanstveniki prihajajo do novih spoznanj na področju VIZ.
Predstavi idejo pozitivizma
- Utemeljitelj je Avgust Comte v času druge polovice 19. stoletja.
- S pojmom pozitivizem uznačujemo določeno filozofsko smer, ki zadeva človekovo vedenje (kot vednost) in priznava kot osnovno spoznanje le to, kar nam je dano v izkušnji, le pozitivna dejstva.
Kaj je bistvo ideje pozitivizma?
svet je objektivna stvarnost, ki se ji človek, če razvije ustrezno metodološko orodje, lahko približuje in spoznava pozitivna dejstva - to kar nam je dano v izkušnjo.