Faze eksperimentalne empirične raziskave Flashcards
Kaj je eksperimentalna raziskava?
- Preizkusi se nekaj novega in se sistematično opazuje in meri dogajanje in spremembe
- Je raziskava, pri kateri se neka novost (eksperimentalni dejavnik, faktor) vnese v eno skupino (eksperimentalno), v drugo, podobno (kontrolno) skupino pa ne
- kontrolna skupina je lahko deležna KONTROLNEGA (izvaja se vse isto, recimo učna metoda) in NIČELNEGA (nič se ne dodaja, recimo delavnice) tretmaja
- NAMEN: preizkušanje hipoteze o učinkovitosti eksperimentalnega dejavnika. Z eksperimentom preizkušamo vnaprejšnjo deduktivno pridobljeno teoretsko podprto in teoretsko verficirano hipotezo o učinkovitosti eksperimentalnega tretmaja oz. o njegovi večji učinkovitosti v primerjavi z generalnim tretmajem.
Pogoji za pedagoški eksperiment (eksperimentalna empirična)
- vnos novosti oz. namernega izvajanja, povzročanja pojava (akcijsko - manipulativni odnos raziskovalca). Vnesti moramo novosti in namerno povzročiti nek pojav, torej nameerno ga moramo izzvati.
- vsaj dve ali več primerjalnih skupin - eksperimentalna in kontrolna, lahko jih je tudi več
- randomizacija - govorimo o razvrščanjem oseb v primerjalne skupine slučajnostno.
Kaj je randomizacija? S kakšenim namenom jo uporabljamo?
Pomeni razvrščanje oseb v primerjalne skupine slučajnostno z namenom, da bi bile primerjalne skupine izenačene do slučajnostnih razlik.
Uporabljamo jo z namenom, da bi bile primerljalne skupine izenačene do slučajnih razlik glede vplivov/učinkov na kriterijsko (odvisno) spremenljivko, ki jih povzročajo relevantni dejavniki, vezani na osebo kot posameznike.
Kdaj je randomizacija učinkovita?
Če so skupine dovolj velike
- z randomizacijo pri manjših skupinah ne moremo zagotoviti izenačenosti skupin do slučajnostnih razlik, vezane na osebe kot posameznike
- velikost je problematična ne moremo zagotoviti izenačenosti skupin do slučajnostnih razlik
- velikost je problematična, ker ne moremo zagotoviti notranje veljavnosti eksperimenta.
- Pri notranji veljavnosti gre za to, da spremembe povzročajo eksperimentalni dejavniki in ne česa drugega, ne tistih dejavnikov, vezanih na osebe kot posameznike. Ogrožena je notranja veljavnost eksperimenta.
katera spremelnjivka je kriterijska spremenljivka?
Tista, ki jo predstavimo kot odvisno od učinka našega eksperimentalnega dejavnika.
Naš cilj je vbistvu kriterijska spremenljivka (npr. raziskati kakšno kakšno je znanje učencev)
Te osebe nimajo učinkov na kriterijsko spremenljivko, ker sta v obeh skupinah različni učenci
Kaj lahko naredimo če je ogrožena notranja veljavnost eksperimenta?
- Dodatno kontroliramo dejavnike, vezane na osebe kot posameznike (statistična kontrola z analizo kovariance ali multiplo linearno regresijo).
- predhodno izmerimo predznanje, motivacijo, poklicne aspiracije in ko jih imamo izmerjene jih s statističnimi metodami kontroliramo in to pomeni, da izločamo njihov vpliv na rezultate na testih, poskušamo priti do tega, da čim več dejavnikov izločimo.
kako poteka Slučajnostni enofaktorski eksperiment
- Iz velotne statistične množice izberemo dovolj velik slučajnostni vzorec.
- v drugem koraku ta velik slučajnostni vzorec razdelimo na kontrolno in eksperimentalno skupino. Tu je merjenje priporočljivo ni pa nujno. Kljub randomizaciji preverimo, če sta skupini primerljivi, če je randomizacija opravila svoje delo.
- Nato sledi izvedba eksperimenta. V eksperimentalno skupino uvedemo eksperimentalni dejavnik, v kontrolno pa kontrolno spremenljivko ali ničelni tretma.
- Na koncu sledi kriterijsko merjenje, kjer dobimo podatke za kriterijsko spremenljivko. Kriterijska spremenljivka je test. Dobimo podatke za eksperimentalno in kontrolno skupino. Če gre npr. za test imamo opravka s št. točko in izračunamo povprečje za celotno eksperimentalno in celotno kontrolno skupino.
Veljavnost eksperimenta (eksperimentalna empirična)
NOTRANJA VELJAVNOST
- kadar so razlike v dosežkih primerjalnih skupin res posledica delovanja eksperimentalnega faktorja
- če ni nobenih drugih nekontroliranih vplivov na kriterijsko spremenljivko in lahko pridobljene rezultate pripišemo delovanju eksperimentalnega dejavnika
- bolj kot so razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino posledica učnikovitosti delovanja eksperimentalnega faktorja in kontrolnega faktorja (ne pa drugih vplivov) bolj je eksperiment notranje veljaven
ZUNANJA VELJAVNOST
- možnost posploševanja eksperimentalnih izsledkov zunaj eksperimentalne situacije
- posploševanje s statistično indukcijo na razmere zunaj dane eksperimentalne situacije
- velja za skupine izbrane z randomizacijo
STATISTIČNA VELJAVNOST
- ustrezna uporaba statističnih postopkov
KONSTRUKTNA VELJAVNOST
- izvedba eksperimenta v skladu z načrtom
Kako posplošujemo ko skupine niso randomizirane oz. slučajnostne?
(eksperimentalni empirični)
Posplošujemo po anologiji
- to pomeni da posplošujemo na podobne situacije
- če je npr eksperiment izpeljan na šoli lahko posplošimo na drugo šolo
- če želimo zunanjo veljavnost, mora biti tudi notranja veljavnost
- sklepanje po anologiji opremo na vzročno razlago in empirično podobnost situacije
S čim zagotavljamo veljavnost eksperimenta?
- pogoj je randomizacija:
če je ne moremo izpeljati potem je drugi način zagotavljanja veljavnosti kontrola dejavnikov vezanih na posameznike, če je ni mogoče izvesti uporabimo statistično kontrolo (multipla linearna regresija ali analiza variance, ali iznačevanje skupin po parih)
da zagotovimo še večjo veljavnost kontroliramo dejavnike vezane na oddelke kot celoto (npr ne ocenjujemo ene po 1. uri fizike, druge pa po 6. uri športa)
Katero vrsto dejavnosti zagotavlja randomizacija in Zakaj?
Randomizacija zagotavlja notranjo veljavnost, ker izničimo vse ostale dejasnike, zagotovimo izenačitev primerjalnih skupin. Zagotavlja tudi zunanjo veljavnost
Katere so motnje eksperimenta ki zmanjšajo notranjo veljavnost?
- Hawthorne effect/učinek: učenci v eksperimentalni skupini si že zato ker vedo da so del eksperimenta bolj prizadevajo za uspešnost.
- John-Henry effect: učenci kontrolne skupine so lahko prizadeti, ker sami niso deležni novosti eksperimentalne skupine in si zato prizadevajo za večjo uspešnost (da se dokažejo), skušajo tekomvati z eksperimentalno skupino.
- Vnos sestavin eksperimentalnega tretmaja v kontrolno skupino. Npr. če učitelj nehote vnaša neke sestavine eksperimentalnega dejavnika tudi v kontrolno skupino se manjša veljavnost
- podobni učinki kot pri učencih, se kažejo tudi pri učiteljih. Kakšni učitelji, ki jih ravnatelj ni izbral za vodenje eksperimenta so prizadeti in se še bolj angažirajo v razredu v kontrolni skupini in to spet vodi do nekih učinkov.
