Spinoza Flashcards
Kako je pri Spinozi utemeljen subjekt v razmerju do substance
Kaj je pri Spinozi bog ali narava
Spinoza začne z bogom kot neskončno opredeljivo substanco z neskončno mnogimi lastnostmi, kjer sta le dve dostopni človeku: mišljenje in telo. Mišljenje ne omejuje telesa, prv tako kot telo ne omejuje misli, zato med njima obstaja prehajanje. Dobro spodbuja in zlo razdira razmerja v človeku.
2. Spinoza pa pravi, da je substanca le ena, je večna in zato je neskončna. Pravi, da je bog neskončna substanca, ki ima atribute, ljudje pa smo zgrajeni le iz dveh atributov - iz telesa in mišljenja. Spinoza pravi, da je Bog drugo ime za totaliteto vsega. Bog je neskončno in popolno bitje. Panteizem = vse je Bog.
Kako se Heglovo pojmovanje med razmerjem subjekta in substance razlikuje od Descartesa in/ali Spinoze?
o Za Hegla je protislovje pokazatelj resničnosti neke misli, kakor o tem priča tudi protislovnost aksioma iz Fenomenologije: »substanco je subjekt«, to je namreč slišati kot protislovje, če upoštevamo, kaj se je pod tema pojmoma poprej razumelo pod vplivom Spinozove filozofije (človek na eni in bog ali narava na drugi)
● Hegel je na enem izmed svojih predavanj iz zgodovine filozofije dejal, da v filozofiji si »bodisi spinozist ali pa nisi filozof«, kajti prav Spinoza je bil po njegovem tisti, ki si je v Etiki drznil misliti konsubstancialnost biti in mišljenja skozi koncept substance, ki ga je zoperstavil čisti negativiteti kartezjanskega subjekta.
● Descartes = novoveški dvomeči solepsistični subjekt, Spinoza=neskončna substanca
● Spinoza iz panteizma izločil naturalizem in misticizem ter postavi svojo verzijo panteizma. Na racionalistični del pa je vplival Descartes.
● V Spinozovi filozofiji vlada totalnost biti = Vse izhaja iz Boga, ki je po svojem bistvu ena in edina bivajoča substanca. (V naravi ni ničesar naključnega ter ničesar, kar ne bi izražalo božje moči.)
● Medtem ko je Spinozova substanca v svoji pozitivnosti neposredno prisotna in se nam daje prek drugih modusov in navsezadnje prek nas kot modusov, je Heglova substanca kot absolut stvar mišljenja uma. Kajti način, kako prehaja iz sebe v sebe, je razumu nedojemljiv, ker je proces negacije negacije performativno nasprotje, ki ni smiselno.
● Za Hegla vse temelji na tem, da absolut dojamemo ne le kot substanco, ki je vztrajanje nečesa sebi enakega, temveč tudi kot subjekt, ki je proces nenehnega ohranjanja v samoizgubi. Spinozistična substanca pa ne more vzeti nase negativnosti in posledično ne more postati subjekt.
● Pri Heglu sta bit in nič istost, ki prehaja iz enega v drugega, prav tako se tudi absolutno razlikujeta in se izgubljata v svojem nasprotju. To je tisto gibanje, ki za Spinozovo substanco ni dosegljivo in katerega izostanek jo pušča v rigidnosti.
o »substanca je subjekt« =to je slišati kot protislovje
o »resničnega ne pojmujemo in izrazimo kot substanco, temveč ravno tolikanj kot subjekt.«
o Filozofije ni mogoče povzeti in strniti v eno samo formulo ali maksimo / resnica je »ravno toliko substanca kot subjekt.«
o Resnico pojmujemo ne samo kot substanco, pač pa tudi kot subjek.
o Eden najbolj škandalozen pojem celotne njegove filozofije je pojem »absoluta« (»absolutna védnost« = védnost in resnica naj bi naposled sovpadla / resnica je pravzaprav sama razlika med vednostjo in resnico, njuno nemogoče sovpadanje, njuno vedno znova spodletelo srečanje.)
o Najbolj radikalen Heglov paradoks: paradoks resnice kot zmote, resnice v podobi zmote, resnice in zmote na istem mestu.
2. Spinoza pa pravi, da je substanca le ena, je večna in zato je neskončna. Pravi, da je bog neskončna substanca, ki ima atribute, ljudje pa smo zgrajeni le iz dveh atributov - iz telesa in mišljenja.
