Jacobson Flashcards

1
Q

Kaj je po Jakobsunu poetična funkcija jezika in/ali razlika med metaforo in metonimijo?

A

o poetska funkcija jezika = se osredotoča na samo sporočilo v njegovi lastni razsežnosti in ne oziraje se na preostale elemente (samonanašalnost sporočila, neodvisno od preostalih funkcij, vzpostavlja poetičnost jezika).
o Poetska funkcija je =za razliko od vseh ostalih funkcij jezika = avtoreferencialna, samonanašalna, torej temelji zgolj na razmerju sporočila do samega sebe.
o Na osi selekcije = se najlepše izriše poetska funkcija = kolikor se pač selekcija odvija med elementi, ki so si bodisi podobni, bodisi različni = bolj kot so si podobni, bolj so sposobni, da eden drugega nadomestijo.
o Pri poetični funkciji imamo neko osnovno funkcijo ekvivalence = na podlagi katere poetični subjekt izbira svoja sredstva s selekcijske oziroma paradigmatske os
o Poetična funkcija, skratka, temelji na zmožnosti nanašanja paradigme na sintagmo–še natančneje, na zmožnosti projekcije ekvivalence s selekcije osi na kombinacijsko–na podlagi določenega kriterija (metruma, rime). Način, na k

J. teza 🡪 pod vprašaj postavi S. distinkcijo, definicijo S in s na točki zvočne podobe
● Fenologija – veda o pojavih, fonetika – veda o glasovih, kako se proizvajajo glasovi v govoru?
⮚ Osredotoči se le na raven označevalca – zvočno podobo neodvisno od miselne vsebine …
Učinek jezika v poeziji – iz zvočne plati jezika. Zvočna podoba proizvaja miselne, zlasti poezija je umetnost, ki se najbolje igra z zvočno podobo – to proizvaja različne učinke pomenske in estetske ravni
Ponavljanje (nevermore, nevermore … ) + nemogoč stavek, postavitev prejšnjega stavka pod vprašaj, a vsakič več veš.

Tega S. ni vpeljal v svojo teorijo jezika.
J. prej nezanesljive analize, razširitev teorije tudi na literarna besedila.

  • Označevalec je zvočna podoba.
    Besede dobijo pomen v razmerju do drugih besed.
    A besede se razlikujejo po tem kako zvenijo.
    ● Sinonimi … različne besede, isti pomeni.
  • Razlika med znaki 🡪 na ravni zvočne, ne miselne podobe; besede se razlikujejo le po zvenu.
  • Beseda – fonemi (najmanjša zvočna beseda; zapisano – črke, zven – fonemi); zato razlike v besedah.
    Npr. pes in pas: minimalna razlika, a je razlika v pomenu teh dveh besed.

-
o Referenca tukaj je seveda Jakobson, ki je svojo teorijo metafore in metonimije povezal s Freudovo teorijo o premestitvi in zgostitvi kot mehnizmu nezavednega, ki je na delu v sanjah = kar Lacanu omogoči formulacijo svoje teorije o »nezavednem, strukturiranem kot govorica.«
o Shiza subjekta = kolikor je opredljen kot subjekt nezavednega, »strukturiranega kot govorica« = se v lacanovski algebri zapisuje kot »zaprečen subjekt«, saj je prečka iz saussurjanskega aksioma S/s tukaj uporabljena za zaprečenje samega subjekta govorice, ki ga tako doleti shiza, = po kateri se njegovo izkustvo sveta podvaja = enkrat na imaginarni ravni telesa, drugič na simbolni ravni jezika = pri čemer imamo tukaj še realno, do katerega pa ima subjekt zaradi svojih lastnih nezavednih želja dostop izključno preko objektovrazlogov-želje, algebraiziranih s pomočjo male črke a

  • Struktura kot kavzalna veriga – vzročno-posledična zveza.
  • Vzrok je vselej vzrok nečesa, kar šepa.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly