de Sassure Flashcards
Kako de Saussere razume jezik in kako opredeli lingvistični znak? Vse 3 stvari, ki veljajo + linernost. Kako razume jezik?
(iz politik popa 68-)
-jezik nikakor NI nevtralen, saj se če ne druga, ogromno izgubi v prevodu-kako naj that alone osmisli svet natančno in nevtralno.
-Tudi pomeni znotraj jezika za določene besede se spreminjajo
-sami znaki(besede) nimajo veze z označencem
naljučno in poljubno.
Jezik je sistem znakov. Saussure je bil francoski lingvist, ki je vpeljal nekakšno enačbo, ki pomeni znak: S/s. veliki S je označevalec in pomeni način, kako jezikovno nekaj zapišemo ali izgovorimo, mali s pa je označenec. To ni dejanski objekt, temveč naša misel, ideja o subjektu. Razmerje med njima je nemotivirano. Mišljenje je namreč gledanje z dušo, zrenje, z njim se dotikamo resnice stvari, ne telesa.
Znak je:
● Arbitraren – ne obstaja zveza med jezikom, ki ga govorimo in razmišljamo in s predmetom, označevalec in označenec sta torej arbitrarna. Lingvistika se ukvarja le z označevalcem, označenec pa je filozofsko vprašanje
● Linearen (zaporeden) – pomeni, da mora stati eno zraven drugega, torej mora obstajati veriga označevalcev, da sestavi pomen. Ne glede na to, kako pišemo, stvari vedno artikuliramo zaporedoma. (Znak ima pomen le v razmerju do drugih znakov. Besede dobivajo pomen v razmerju do drugih besed, npr. v slovarjih ni zares pravega pomena besede, temveč le razmerje do drugih besed. ) -
● Diferencialen – besede lahko pojasnjujemo le z drugimi besedami, brez sklica na stvarno dejanskost in mišljenje.
- Prvi aksiom (znanstveni): Jezik je sistem znakov.
⮚ Znak: razmerje med označevalcem in označencem.
S (označevalec) / s (označenec) 🡪 definicija znaka.
⮚ S – zvočna podoba 🡪 beseda.
Npr. izgovorjava besede drevo (zvočna podoba drevesa).
s – miselna, mentalna podoba – misli.
Npr. preden izgovorimo besedo drevo (kar si mislimo preden izrečemo besedo.) 🡪 vedno ista.
- Jezik je znak mišljenja, mišljenje pa ni znak jezika.
- Vzajemna, soodvisna zveza med S in s.
● Noben nima primata izražanja.
● Miselna podoba je odraz zvočne in obratno 🡪 razmerje je obojestransko.
- Za podlago znanosti postavi aksiom.
● Ne preučevanje jezika, delovanje … ampak aksiom in konsekvence (nadaljnje).
● Aksiom je samoumeven, saj je podoben prejšnjim teorijam, je prepričljiv.
