Nancy Flashcards
Kako Nancy razume telo
o Corpus = filozofsko-lingvističen eksperiment mišljenja telesa / za Nancya ima mnogo pomenov = Telo je nekaj, kar smo »mi«, »Zahodnjaki«, izumili, tako kot smo izumili »dušo«, »duh«, »um«, »razum«
o Sam temu pravi »pisanja telesa«: ne pisanje o telesu, pač pa pisanje telesa = Ne telesnost, pač pa telo
o Izhodiščna lingvistična razpršitev pomena fenomenološkega telesa = služi temu, da destituira (uničuje) neposrednost telesa = pokaže kako telo nekaj pomeni = toda ne preprosto kot gola materija, biološkega, fiziološkega, ne kot nekaj, kar naj bi bilo vnaprej zagotovljeno v nasprotju z »dušo«, »umom«, »razumom«, »duhom«
o »Telo je razbita, razpršena gotovost«
o Telo ni nekaj vnaprej danega in domačega, pač pa nekaj tujega in nedomačega: »Telo je naša razgaljena tesnoba«
o Če ne moremo pristopiti k problemu telesa skozi preproste binarne opozicije kot je na primer res cogitans-res extensa, tako kot je naredil Descartes, ki je uokviril stoletja in stoletja filozofskih razprav, kako naj bi potemtakem zaopoadli tisto, kar je telesnega v samem telesu? Nancyjeva rešitev: telo je vselej že zunaj sebe = duša, duh, um ali razum niso nič drugega kot načini tega, kako telo stopa onkraj sebe, zunaj sebe = duh potemtakem ni nekaj tujega in zunanjega telesu, temveč njegova notranja deklinacija (odklanjanje) = subjekt lahko pride do samega sebe preko nekega drugega telesa, ki prehaja isto povnanjenje (narediti, da postane kaj zunanje)
o Nancyjev tekst Vsiljivec govori o dvojnem povnanjanju = npr. presaditve srca (»Čigavo srce bije v prsih mojih?«) = takšna samo-realizacija telesa skozi drugega in njegovo lastno drugost, ne omogoča nobenega načina, s katerim bi bilo mogoče drugobit lastnega izkustva ukiniti
● besedilo Corpus - Gre za najdaljši tekst knjige, ki ga tvori 34 poglavij
● Corpus označuje človeško zbirko, torej množico teles
● Dolgo je obstajala namreč neka obsesija, nek poduhovljen verujoči ritual, da obstaja neko telo onega, nekega Boga, nekega absoluta, ki na dolgi rok ustvari pravi korpus zahodne znanosti, umetnosti in mišljenja. Tako izumljen pojem telesa je za Nancya najbolj izdelan produkt zahodne misli.
● Namen Corpusa je med drugim ponuditi radikalno novo razumevanje telesa, ki se tako ne bo več spraševalo, ali je možno pisati o telesu, ampak pisati samo telo. Torej ne več imeti neko telo, ampak biti samo telo. / »Jaz sem telo.« = Gre torej v smeri tega, da se radikalno loči od krščanskega pojmovanja telesa.
● Jezik je postavljen nasproti telesu kot še en korpus, kot še eno telo, ki ga ni moč predreti z istim. Telesa pa tu stojijo kot odprti prostor, ki se razpira navzven. Nikakor ne morejo biti postavljena kot diskurz, ne morejo biti materija, saj vselej živijo na meji med utečenim pojmovanjem razlike med duhom in telesom. Telesa so meja, so zunanji rob: so skrajnost, kontura in obris diskretnosti.
● Kaj je smisel in kakšen je njegov korpus, kakšno je njegovo telo? Telo smisla uteleša konec identitete smisla, samo telo smisla je prelom, razlika, ob kateri lahko smisel na novo zadiha. Telo nosi smisel, ima smisel: ta leži neposredno v njegovi razsežnosti (torej v Nancyjevem razumevanju Descartove res extensa) = »Vsa telesa so znaki,« pravi Nancy, »prav tako kot so vsi znaki telesa.«
Kako po Nancy razumemo dotik
V eseju (2003) razvije filozofijo dotika, primer o Jezusovem vstajenju. Začne se s prizorom o vstajenju kristusa, ki se prikaže Mariji Magdaleni in ji pove ne oklepaj se me več → ne dotikaj se me. Noli me tangere pomeni ne dotikaj se me. Je pa filološka razlika med tekstoma, namreč Sofoklej v Antigoni uporabi besedo, ki označuje dotik v ožjem smislu besede, Janezova beseda pa pomeni prijem, oklepanje. Torej dotik pomeni nevero, saj mu je Marija verjela, da je on res Jezus, brez da bi se ga dotaknila. Jezus od Marije zahteva verovanje brez dotika, torej je sama resnica nedotakljiva. o -----------Sprašujem se: kako se dotakniti telesa? »dotika se telesa (ali singularnega telesa) z netelesnostjo 'smisla' = In posledično, naredi netelesno dotakljivo, iz smisla pa dotik« = Nancy je razvil pojem dotika iz telesa kot corpus ● krščanska tematika = po vsebini krščanskih prepovedi in pomenu dotika o Noli me tanger = njegov esej iz leta 2003 o V knjigi Knjige dotika razvije filozofijo dotika, ki temelji na prejšnjih refleksijah telesa od Vsiljivca pa vse tja do Corpus = Noli me tangere otvori z vstajenim Jezusovim telesom, kakor je predstavljen(o) v Novi zavezi, še točneje v prizoru, kjer se vstajeni Kristus prikaže Mariji Magdaleni o Noli me tangere (iz latinščine) kot enoznačni »ne dotikaj se me« o Navede celo vrsto sekularnih primerov, kjer je Noli me tangere zaokrožil ne kot krščanski motiv, pač pa kot nekaj, kar pač zadeva problem dotikanja kot takega o Nancyjeva interpretacija, ki podaja »sekularno« branje prizora iz evangelija, leti, po eni strani, na vprašanje vere v razmerju do telesa, na drugi strani pa na hierahijo čutov: Marija Magdalena v tem prizoru deluje kot ultimativna vernica (ona je prva, ki se ji Jezus prikaže), ki verjame brez dotika, ali še natančneje, ki jo vstajeni Kristus zaustavi natanko na točki dotika zato, da bi verjela–pri čemer je pomenljiva hierarhizacija čutov v dramatični zasnovi prizora (najprej spregled figure »vrtnarja«, nato prepoznanje glasu učitelja, nenazadnje zaustavljen dotik). o Prizora–tako tale s Tomažom (kr nek prizor) kot oni z Marijo–kažeta na določeno kontradiktorno tendenco glede vprašanja dvoma in dotika: v prvem se želja po odpravi dvoma preko dotika zaustavi z gesto in stavkom, ki pa prav tako domuje na področju dotika (“’Ne dotikaj se me!’ je stavek, ki se te dotakne, ki se te ne more ne dotakniti”, pravi Nancy)–v drugem pa se dvom, ki je artikuliran, zaustavi natanko nasprotno s tihim, prodornim dotikom (“Gotovost na konici prsta” bi lahko rekli v tem primeru).
o V primeru dvomečega Tomaža, ki se dotakne Jezusove rane, da bi empirično preveril evidenco, ki mu jo dajejo njegove oči in ušesa, gre za haptično dopolnilo jezika, v primeru verujoče Marije, katere želja po empirični preverbi tega, kar ji kažejo oči in ušesa, pa je ravno nasprotno zaustavljena s pomočjo jezika–stavka “Ne dotikaj se me!”–ki od nje terja verski preskok.
o Vera zahteva verovanje brez dotika, toda to zahteva natanko zato, ker je sama resnica nedotakljiva, še več, to zahteva natanko zato, da bi se resnica lahko dotaknila subjekta.
o Opozicija med nedotakljivim in dotakljivim = med tangibilnim in intangibilnim =pri čemer je potrebno nadalje razlikovati med tem, česar se ne smemo dotakniti, in onim, česar se nismo zmožni dotakniti = opozocija, ki v vsakem primeru predpostavlja dotik kot tisto razmejitveno linijo, ki razločuje ene pobočje od drugega.
o Dotik sam je tisti, ki na nek način vzpostavlja ne samo ločnico na dotakljivo in nedotakljivo, temveč tudi na dotikajoče in dotaknjeno.
● Noli me tangere je tudi zaradi svojih slikarskih oboževalcev postala že veliko več kot le beseda, prerasla je v frazo, ki pa ravno ni še maksima. Ta »Ne dotikaj se me« izraža neko prepoved kontakta, odmik stika, ob katerem je prisotna tudi grožnja. Kot ugotavlja Nancy, je nedotakljivost zagotovo atribut svetega in v primeru, da bi se Kristusa v tem odločilnem trenutku vstajenja od mrtvih dotaknila Marija Magdalena, bi mu preprečila prehod do Očeta, torej prehod do nesmrtnosti, ki jo je kot božji sin deležen. Skratka, milo rečeno, ideja krščanstva bi se ob tem dotiku lahko sesula v prah.
● Drugi spis z naslovom Noli me tangere je po mnenju Komela pomemben prispevek k filozofiji dotika in dekonstrukciji krščanstva. Nancy kot izhodišče vzame priliko iz Janezovega evangelija, v kateri se Jezus Kristus prikaže Mariji Magdaleni in njen dotik zaustavi z besedami Noli me tangere (Ne dotikaj se me). Hkrati analizira ta novozavezni motiv na platnih slikarjev.
● Fraza v priliki služi “glorifikaciji telesa” in “nedotakljivosti svetega”, pravi Komel in dodaja, da je za Nancyja zanimivo tudi vprašanje, zakaj se v drugem prizoru Jezus Kristus le pusti dotakniti nejevernemu Tomažu. Prepoved dotika se tako razume kot pogoj za nastanek svetega. Ali drugače: da bi se sveto nekoga dotaknilo, mora biti izvzeto iz konvencionalnih dotikov, je v predavanju izpeljal Komel.
● Kristus zato na jutro Velike noči prepreči gesto Marije Magdalene. Njen dotik bi ga zadržal, vendar on odhaja - v fantazmatično zagotovilo nesmrtnosti. V tem vstajenju, ki je vselej pomešano z zatohlim vonjem grobnice, se življenje za Nancyja ne povrne: vstajenje je zanj glorija v smrti. Vstajenje je na robu smrti in življenja: Kristus v tem trenutku ni ne živ, ne mrtev. Celotna epizoda pa je, tako v Bibliji kot na platnih slikarskih fenov, prikazana kot spektakel čudežne sile. Marija, ki sprva na tem prehodu iz dneva v dan ne prepozna Kristusa, ampak ga zamenja za vrtnarja, s tem, ko jo ta zakliče k streznitvi tako, da jo pokliče po imenu, enostavno veruje in zaupa v neznano. Ko Kristus pokliče njeno ime, ona prične brezpogojno verovati, da je on vstal od mrtvih in se sedaj pogovarja z njo. Ona bo tudi tista, ki mora to sporočilo prenesti njegovim učencem. Ona je most, da to verovanje postane brezpogojno tudi na drugi stopnji, namreč brezpogojno za vse preostale verujoče.
Kako je po Nancy povezava telo dotik
S stavkom ‘ne dotikaj se me’, ki se nekoga dotakne brez dotika, je utelešen sam dotik. Stavek se nekoga dotakne zato, ker se nanaša na dotikanje nasploh, saj se dotika čutne točke dotikanja: Torej je čar v (telesnem) nedotikanju.
● Na eni strani se v času Ekotehnike telo do konca spiritualizira in postane popolnoma poduhovljeno, njegova skrajnost pa so ideali zdravega in mišičnega telesa popularne kulture, ki kulminira v izrojeno mišičevje bodybuilderja. To telo, ki je bilo spočeto daleč nazaj v Platonovi votlini, se mora torej temeljito prevprašati o svoji drži, o svojem smislu. Namreč, telesu kot takemu ničesar ne manjka: telo nikakor ne more pripadati vednosti. Nancy ob zaključku zato pravi: »Misel telesa: misel, da je telo ono samo, in misel, da hočemo misliti o telesu.«
● Telo je svoj lastni tujek, saj lastnega telesa kot takega tu sploh ni. Dotik je izstop iz sebe, telo z dotikom izstopi ven, duša pa je tisti efekt izvensebnosti, izkustvo, pozunanjanje telesa.
● S tem izstopom iz običajnih praks rekanja o telesu Nancy začenja nov program znotraj filozofije, ki vzpostavlja nova razmerja med maso, mesom, svetom in smislom, diskurzom in označevalcem na drugi strani.
