Althuser Flashcards
Kakšna je po Althuserju razlika IAD RAD?
Ideološki aparati države delujejo z ideologijo, ni samo eden, ampak jih je več. So razpršeni, decentralizirani in večinoma privatni. Sestojijo iz verskih (cerkve), šolskih (šole, univerze), pravnih, političnih (stranke), informacijskih (tisk, tv), kulturnih (knjižnice) ideoloških aparatov države.
Represivni aparati države delujejo s silo, so poenoteni, centralizirani in javni (vlada, policija, vojska, zapori, sodišča …)
Poglavitna razlika je torej, da RAD delujejo s silo, IAD pa z ideologijo. Natančneje, vsak državni aparat deluje s silo in ideologijo hkrati, vendar s pomembno razliko, saj vsak, neglede na to ali je represivni ali ideološki, uporablja določeno mero obojega; eni bolj, drugi manj, v enih je to bolj očitno, v drugih manj oz je meja bolj zabrisana.
o IAD = »ideološki aparati države« (poenoteni in centralizirani in povečini javni = vlada, uprava, vojska, policija, sodišča, zapori, itd.)
(»delujejo z ideologijo« = niso eden, pač pa jih je več = so razprešni in decentralizirani in povečini privatni = sestavljajo jih verski IAD šolski IAD, univerze), družinski IAD, pravni IAD, politični IAD, informacijski IAD in kulturni IAD.)
o RAD = »represivnih aparatov države« (»delujejo s silo« = vedno samo eden in javen / npr. vojska)
o Razlika med IAD in RAD: vsak državni aparat, naj bo represiven ali ideološki, ‘deluje’ hkrati s silo in ideologijo = vendar represivni aparat države deluje v prevladujoči meri in pretežno z represijo (vključno s fizično represijo) = in šele v drugi vrsti deluje z ideologijo (aparata, ki bi bil zgolj represiven, ni) / ideološki aparati države delujejo v prevladujoči meri in pretežno z ideologijo, šele drugotno delujejo z represijo, pa čeprav je lahko ta v majhnih primerih, a res le v majhnih primerih, hudo mila, zabrisana, celo simbolična (aparata, ki bi bil zgolj ideološki, ni).
o Značaj tega ideološkega delovanja daje sicer razpršenemu korpusu ideoloških aparatov države enotnost = saj je »ideologija, s katero delujejo, kljub svoji raznovrstnosti in protislovjem v resnici vselej poenotena pod vladajočo ideologijo, ki je ‘ideologija vladajočega razreda.’«
● Najbolj očitna razlika je, da represivni najprej deluje s silo in nato z ideologijo, drugi pa samo na podlagi ideologije. Popolnoma represivnega ali pa popolnoma ideološkega aparata ni mogoče najti oziroma ne obstaja.
● Konkretne razlike: Številčnost: Represivni aparat je eden, organiziran pa je kot celota pod poveljstvom politike razrednega boja vladajočega razreda, medtem ko je ideoloških aparatov več in na prvi pogled ni čisto jasno kaj jih pravzaprav enoti v skupni funkciji. Obči status: Prvi je javen, drugi pa je večidel v zasebnih rokah. Sama narava njunega delovanja: Če prvi deluje v prevladujoči meri in pretežno s silo (fizično…), deluje drugi v prevladujoči meri in pretežno z ideologijo in so represivne metode v svoji fizični obliki nadomeščene z bolj prefinjenimi (izobčenje, selekcija, cenzura…). Ideološki aparati so tako tisti, ki reproducirajo ideologijo v družbi; šola, cerkev, mediji, pravo, politični sistemi, literatura…
Kaj pomeni materialnost ideologije in kakšna je po tej funkciji ideološka interpelacija?
Materialnost ideologije pomeni, da ideologija vselej obstaja v nekem aparatu, v praksi ali praksah tega aparata. Obstaja v represivnem in tudi v ideološkem, saj je sama eksistenca ideologije že materialna. Ideološka interpelacija deluje tako, da z operacijo, ki jo imenujemo interpelacija, izbira subjekte med individuumi ali pa te individuume spreminja v subjekte. Ideološka interpelacija vpne določen individuum v ideologijo.
*interpelacija = naslavljanje, naslovitev. ni mišljeno kot interpelacija počivalška. v filozofiji namreč ne kradejo.
o Althusser postavi dve tezi (eno negativno in drugo pozitivno) = pri prvi je ključno to, da gre za objekt, ki je predstavljen v imaginarni obliki ideologije / pri drugi pa gre za materialnost ideologije.
o 1. teza: ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individuumi in njihovimi realnimi eksistenčnimi razmerami
o 2. teza: ideologija ima materialno eksistenco, »ideje ali druge predstave nimajo duhovne eksistence = temveč materialno« = »ideologija vselej obstaja v nekem aparatu, v praksi ali praksah tega aparata«
o Ključen pojem, ki omogoča stik obeh tez = pojem subjekta, saj je »kategorija subjekta konstitutivna za sleherno ideologijo, samo kolikor je funkcija sleherne ideologije (tista funkcija, ki jo opredeljuje), da konkretne individuume ‘konstituira’ v subjekte«
o Ideologija je vsa materialna = vendar materialnosti ne gre razumeti kot nekaj danega, saj nikoli ne gre za golo vsebino dejanskosti, ločeno od svoje forme, od svojega videza.
o Materialnosti ideologije nikoli ni mogoče preprosto izenačiti z njeno formo diskurza in nasilja (ideologije in represije)
o Ideologija po Althusserju deluje preko operacije imenovane interpelacija, katere temeljna funkcija je v tem, da interpelira individuume v subjekt
o Primer kjer je razvidno, da je operacija interpelacije diskurzivna gesta: Hodimo po cesti in policist v bližini nenadoma vzklikne: »Hej, vi!« = Kako vemo, da smo ravno mi tisti, na katere se naslavlja ta klic? V trenutku, ko smo se prepoznali v tem klicu, smo bili interpelirani v subjekte in se pripoznali kot taki.
o Ideološka interpelacija vpne določen individuum v ideologijo, se pravi v imaginarno razmerje.
o Če so razmerja znotraj ideologije imaginarna, pa je sama »interpelacija individuuma v subjekt« definitivno simbolna gesta