Marx Flashcards
Kakšna je razlika med Heglovim in Marxovim pojmovanjem zgodovine?
⮚ Marx in Hegel pojmovanje zgodovine:
- za hegla je zgodovina napredovanje svetovnega duha (linearnost), filozofi vnaša v zgodovinopsije pojme, da zgodovina že operira s pojmi,
- Marx pa pokaže, da je celotno zgoldovinopisje že odraz ideologije in je zodovina zato zelo probledmatična
——-
HEGEL:
geist(duh-je motor zgodovine)
stvari so vedno v stanju napredka-duh vozi proti svobodi,
MARX pa trdi, da ljudje sami pišemo svojo zgodovino, vključno z zgodovino duha (hegel).
-vsaka zgodovina je zgodovina razrednih bojev,, nasproti Heglu, piše zgodovino iz zornega kota poražencev
-MARX je antipod Heglu, zgodovina ni rezultat samorazvijajočega duha, pač pa so ljudje tisti ki so ustvarjajo zgodovino-ne ustvarjajo pa je v pogojih, ki bi jih sami izbrali: v antiki so bili rojeni v suženstvo ali gospodarji le teh, v rednjem veku kot gospodarji ali hlapci, v srednjem veku kot kapitalisti ali delavci. Za HEGLA pa velja da je osredotočen na svetovno zgodovinske osebnosti npr Napoleona,
Kako Marx razume razredni boj in kaj je po Marxu komunizem?
razredni boj:
Razredni konflikt, imenovan tudi razredni boj in razredna vojna, je politična napetost in ekonomski antagonizem, ki obstaja v družbi, kot posledica socialno-ekonomske konkurence med družbenimi razredi ali med bogatimi in revnimi. Razredni boj poimenuje kot historični paradoks, boj med vladajočimi in vladanimi, med zatirajočimi in zatiranimi med eksploitirajočimi in eksploitiranimi, med izkoriščevalci in izkoriščenimi. Razume ga kot protislovje, kontradikcija tega, da je družba razklana od znotraj. Pravi, da je razredni boj zgodovinska nesreča vsake družbe.
o Marx in Engel skupaj pišeta eno izmed najbolj poznanih del iz zgodovine marksizma, Nemška ideologija. = v katerem nemškemu filozofskemu idealizmu zoperstavita francosko revolucijo kot udejanjanje svobode, ki sicer odpravi fevdalistični sistem gospostva in hlapčevstva, namesto tega pa okrepi industrijski kapitalizem, v katerem prevladujejo razmerja kapitala in dela, razmerja, ki jih lahko odpravi samo komunizem, opredeljen kot “gibanje odpravljanja obstoječega stanja”
o To naj vodilo do socializma, v katerem bi človek lahko bil svoboden toliko, kolikor ne bi bil več podvržen obstoječi delitvi dela (namreč v »samorasli družbi« je delitev dela vnaprej razdeljena / ni prostovoljna / vsakdo ima določen izključen krog dejavnosti, ki mu je vsiljena, iz katere ven ne more; je lovec, ribič ali pastir / to mora ostati, če noče izgubiti sredstev za življenje)
o V »komunistični družbi« se lahko vsak izobrazi v poljubni panogi = družba uravnava občo produkcijo = s tem omogoča, da danes delam to, jutri ono (popoldne ribarim, zvečer redim živino)
o Pri Marxu je delo ideal svobode = njegova »odprava dela« zadeva izključno »delo« in »delitev dela« v kapitalističnem smislu besede, ne pa samih dejavnosti.
