Freud Flashcards
Kaj je po Freudu Ojdipov kompleks?
Pomeni fantovo nezavedno željo po incestuoznem razmerju z materjo in željo po očetomoru, pri čemer motiv neizbežnosti usode prenese na raven nezavednega, ki pritiska nanj z isto nujnostjo kot usoda, da čuti ljubezen do matere in ljubosumje do očeta. Pomen Ojdipa je eksistencialnega značaja, saj človeku zastavlja uganko njegove lastne želje.
o Freud vzame samo del Ojdipove zgodbe, namreč »nezavedno željo« po incestuoznem razmerju z materjo in željo po očetomoru, pri čemer motiv neizbežnosti usode prenese na raven nezavednega, ki pritiska na subjekta z isto nujnostjo kot usoda tako, da čuti ljubezen do matere in ljubosumnost do očeta.
o Binarne opozicije = je mogoče v zadnji instanci zreducirati na dvoje: 1. precenjevanje ali podcenjevanje krvnega sorodstva, 2. potrjevanje ali zanikanje človekovega avtohtonega izvora.
o V primeru mita o Ojdipu je ključnega pomena predvsem binarna opozicija = potrjevanje ali zanikanjem avtohtonosti človeškega rodu = razumljene kot opozicije med »rojenosti iz zemlje« in »rojenosti iz staršev« = natanko v tem oziru je vprašanje »nog« in njihove etimološke izpeljave v imenih omenjene tebanske trojice kraljev izjemnega filozofskega pomena
o Ojdipov kompleks = ni preprosto psihološke narave, saj predpostavlja sorodstveno strukturo = funkcije in vloge, ki naj jih nekdo odigra, so vnaprej določene = vprašanje spolne identitete »očeta« in »matere« in »sina« in »hčere« v teatru razreševanja kompleksa je sekundarnega pomena.
o Pomen Ojdipa eksistencialnega značaja, saj zastavlja človeku uganko njegove lastne želje
Kaj se po Freudu nahaja onstran načela ugodja – opis načela ugodja, načela neugodja, načela realnosti? + Gon smrti
o Načelo ugodja je Freudova teorija ki veli, da bi naj bil psihični aparat urovnavan tako
da subjekt vedno zasleduje ugodje in se izmika neugodju. Že najsplošnejšo izkustvo nam
pokaže da temu ni vedno tako. Sicer obstaja močna težnja k ugodju ampak to
preprečujejo druge razmere ali sile.
Zato Freud navede dva primera: 1. trk med NAČELOM UGODJA in NAČELOM REALNOSTI.
( to zagotovijo samoohranitveni nagoni, ki se sprijaznijo z začasnim prenašanjem
neugodja.
2. RAZCEP JAZA (se zgodi zaradi potlačitve nagonov, Jaz pugodje potlačenih
nagonov občuti kot lastno nelagodje.
= rezultat obojega je še vedno občutenje lagodja čeprav po ovinkih.
Freud v metapsihološkem spisu Onstran načela ugodja = na podlagi zdravljenja pacientov, ki so preživeli travmatično izkušnjo vojne, naleti na prisilo ponavljanja = to radikalno postavi pod vprašaj njegovo dotedanjo teorijo o načelu ugodja, ki naj bi uravnavalo psihičen aparat tako, da naj bi subjekt zasledoval ugodje in se ogibal neugodju.
o V navezavi na Fechnerjevo teorijo ugodja in neugodja Freud pripomni: »Vendar pa moramo reči, da je pravzaprav netočno, če govorimo o prevladi načela ugodja nad potekom duševnih procesov. V tem primeru bi morala biti ogromna večina naših duševnih procesov prepojena z ugodjem ali voditi k njemu, medtem ko že najsplošnejše izkustvo odločno oporeka takemu sklepanju. To je moč razložiti le tako, da sicer v duševnosti obstaja močna težnja k načelu ugodja, ki pa se ji postavljajo po robu neke druge sile ali razmerja, in tako tudi končni izzid ne more vedno ustrezati težnji k ugodju.«
o V ta namen Freud navede dva primera: prvi zadeva trk med »načelom ugodja« in »načelom realnosti«, ki ga zamenja pod vplivom »samoohranitvenih nagonov«, ki sicer »ne opušča končnega namena pridobivati ugodje, a kljub temu uveljavlja odlog potešitve, se odpoveduje mnogovrstnim možnostim take zadovoljitve in na dolgem ovinku do ugodja spodbuja k začasnemu prenašanju neugodja«
o drugi primer pa je veliko bolj zanimiv, saj se nanaša na razcep jaza, ki se zgodi zaradi potlačitve (seksualnih) nagonov, ki vendarle pridejo do svoje zadovoljitve preko nevrotičnega ovinka, tako da »jaz« ugodje (potlačenih) nagonov občuti kot lastno neugodje.
o V obeh primerih lahko vidimo, da je kljub ovinkom (načela realnosti in potlačenih nagonov) rezultat še vedno proizvajanje ugodja
o Freud v naslednjem koraku vpraša po tistih primerih »travmatičnih nevroz«, kjer je rezultat čisto neugodje
o Kar pa Freuda še prav posebej zanima pri travmatičnih nevrozah, vojnih ali mirnodobnih = prisila ponavljanja« = ki se na najbolj elementarni ravni duševnega življenja kaže v primeru ponavljajočih se travmatičnih sanj (Za sanjsko življenje pri travmatični nevrozi pa je značilno, da bolnika vedno znova vrača v situacijo njegove nezgode, iz katere se prebudi z novo grozo.)
o Fiksiranje na doživetje je značilno za histerijo = subjekt je tako v sanjah kot v dnevnih sanjarijah obseden z nekim prizorom, ki mu ali ji nudi ugodje = od koder psihoanalitska definicija, da »histeriki bolujejo od reminiscenc«, saj »ponavljajo tisto, česar se ne morejo spomnit« = težava pri travmatični nevrozi pa je ta, da takšne sanje in dnevno sanjarjenje seveda subjektu proizvaja neugodje.
o Freud izpelje dva malodane »predsokratksa« principa (Schopenhauer: »smrt je namen življenja, seksualni nagoni pa utelešajo voljo do življenja«): eno je Eros, ki uteleša nagone življenja, drugo pa je Thanatos, ki uteleša nagone smrti.
