ZORNI KOT SOCIOLOGIJE PRAVA (PRAVO V DRUŽBI) Flashcards

1
Q

kaj je družba

A

družba je celota medčloveških odnosov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

družbeni odnos definicija

A

vsakršno ravnanje posameznika glede na drugega posameznika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

odnosi in družbene vloge

A

pomembni so relativno trajni in ponavljajoči odnosi à nastanek družbenih vlog

  • v odnose vstopamo kot nosilci družbenih vlog, potem pa sledimo svojim interesom (pričakovanja, lastno razumevanje), s katerimi zadovoljujemo svoje potrebe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

maslow

A

fiziološke potrebe > varnost > pripadnost > samozavedanje > uresničitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

pravo in družbeni odnosi

A
  • pravo zadovoljuje človeško potrebo po varnosti in pripadnosti (norma v idejnem svetu, stvarno delovanje v fizičnem) à predvidljivost, stabilnost; s tem nam je olajšana socializacija, družbeno vedenje, ravnanje
  • nekateri odnosi vpeti v pravni okvir in tako postanejo predmet preučevanja (v dejanski razsežnosti)
  • pravni odnosi se kažejo v ravnanju ljudi pri sprejemanju in uresničevanju pravnih norm
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

diferenciacija družbenih norm

A
  • pravo eden izmed pogojev obstoja družbenega sistema (oblike združevanja zamejene s pravnimi normami, družbeno delovanje posameznikov vpeto v pravne okvire)
  • ubi societas, ibi ius à pravo ob religiji in morali diferentia specifica človeka v primerjavi z drugimi bitji
  • včasih je bil svet vrednot in pravil enoten in nediferenciran, potem se ločijo pravna pravila kot norme za eksistenčno bistvene družbene odnose
  • sprva nediferencirana skupnost (horda), potem z delitvijo dela razvoj posebnih skupin, organizacij, pravil (shema str. 21)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

pravne norme in pravo

A

pravne norme urejajo odnose, ki so pomembni za obstoj posameznika, družbenih skupin in njihovih organizacij ter celotne globalne družbe

  • pravo služi človekovi potrebi po varnosti in pripadnosti: ohranjanje človekovega življenja, svobode, premoženja, predvidljivost ravnanja udeležencev v družbenih odnosih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

pravne norme in konfliktni odnosi

A

pravne norme tudi urejajo potencialno konfliktne (konflikt med udeleženci tako močan, da bi onemogočal ustvarjalno dejavnost človeka in njegov obstoj) odnose; nasprotujoči interesi glede razdelitve materialnih dobrin, ozemlja, družbenih položajev, družbene moči …

  • vsebina pravnih norm nastaja iz interesov lastnikov kapitala in interesov nižjih slojev, ki si želijo zagotoviti eksistencialni minimum
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kateri odnosi so urejeni s pravnimi normami in kateri ne

A
  • s prav. normami urejeni le odnosi, pri katerih obstaja možnost javnega nadzora in fizične prisile (za prisilo največkrat skrbi država) in ki zahtevajo točno določenost pravic in dolžnosti
  • drugi odnosi prepuščeni morali, običajem, navadam, pravilom lepega vedenja … in so bolj spontani
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

po čem se razlikujejo pravne norme

A
  • pravne norme se razlikujejo po pomembnosti odnosov, sankciji (organizirana, vnaprej znana vrsta in obseg, izvajalec) in org. nastajanju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kako se oblikujejo pravne norme

A
  • pravne norme se oblikujejo na organiziran in vnaprej določen način (določeni organi, postopki, predvidena oblika)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kje je oblikovanih največ splošnih pravnih norm

A
  • največ splošnih pravnih norm je oblikovanih v parlamentih ali skupščinah, v določenih sistemih tudi na sodiščih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

pravni pluralizem kot izhodišče sociološkega pojmovanja prava

A

klasična opredelitev: pravo so državno postavljena pravila in načela à avtorji razširijo z lebendes Recht (živeče pravo) in dihotomijo med law in books in law in action

  • pravni pluralizem: pravo v sodobni družbi ni nujno homogen, sistematično urejen, hierarhičen sklop norm, ki temelji na enotnem viru à pravna pravila in načela, ki uravnavajo družbeno življenje črpajo iz različnih virov avtoritete in pripadajo različnim normativnim sistemom
  • gre torej za možnost sobivanja različnih pravnih redov na istem območju in zapleteno vprašanje njihovega medsebojnega razmerja
  • zavračanje centralistične ideologije pri opredeljevanju prava, saj edini in končni vir prava ni vedno samo država à v globaliziranem svetu se državno pravo vse bolj intenzivno srečuje z nadnacionalnim, mednarodnim; obstajajo tudi avtonomna družbena polja, kjer vedenje ustvarjajo vzporedno nastale norme, neodvisne od države (kanonsko pravo, poslovni običaji)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

konjuktivni odnosi

A

odnosi integracije, ti povezujejo in združujejo
odnosi približevanja: socializacija, kooperacija, akomodacija in asimilacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

disjunktivni odnosi

A

odnosi dezintegracije, ti ljudi oddaljujejo
odnosi oddaljevanja: tekmovanje, nasprotovanje, konflikt (posebno mesto odnosi menjave)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

tipi pravno reguliranih družbenih odnosov

A

zunanja oblika družbenega odnosa (način ravnanja) in vsebina (ravnanje samo)
tipi odnosov se v dejanskem življenju prepletajo in nihajo

  • pravne norme določajo različne načine vedenja in ravnanja, ki vodijo k integraciji in stabilnosti, za dezintegracijske odnose pa določajo postopke za mirno reševanje konfliktov ter ponovno vzpostavitev družbenega ravnotežja
17
Q

socializacija

A

vključevanje posameznika v družbo, poteka učenje za prevzem različnih družbenih vlog in njihovo ponotranjanje (interiorizacija); družinska, poklicna vloga

18
Q

kooperacija

A

sodelovanje za dosego skupnega cilja, posebej intenzivna dejavnost v primarnih družbenih skupinah (družina, prijatelji)

19
Q

akomodacija

A

ali prilagajanje: podobno kot kooperacija, pri akomodaciji intenzivnost sodelovanja manjša; ljudje se preprosto prenašajo ali pa vsakdo malce popusti v svojih pogledih in navadah, da se sprejme kompromis à za kompromis so lahko tudi določeni postopki, lahko pride do posredovanje tretjega, na ravni sekundarnih skupin se doseže z uporabo pravnih norm (stabilnost, predvidljivost)

20
Q

asimilacija

A

odpravljanje razlike v kulturah med velikimi družbenimi skupinami; izenačevanje vrednot in načina življenja à pravne norme prostovoljno integracijo omogočajo in pospešujejo ter preprečujejo nasilne asimilacijske procese

21
Q

tekmovanje in nasprotovanje

A

posredni spopad za dobrino, ki jo nobena od strani, udeleženih v teh procesih, še nima; pogosto na ekonomskem in političnem področju à potrebne pravne norme, ki določajo postopke (npr. za pridobitev nekega delovnega mesta ali politične funkcije)

  • strani v spopadu si želijo izboljšati položaj s kopičenjem sredstev za nagrajevanje ali kaznovanje, ustvarjanjem monopolnega položaja, ideološkim prepričevanjem, propagando, reklamiranjem …
22
Q

konflikt

A

ena stran ima dobrino, druga pa ji jo želi odvzeti ali pa jo je že odvzela; po koncu konflikta nova razporeditev družbene moči, položajev, premoženja à pravne norme določajo institucionalizirane postopke (pogosto procesno pravo) za razreševanje konfliktov, določajo bistvene vrednote in dobrine, ki se jih ne sme napadati (Kazenski zakonik)

  • pravo preprečuje nasilne in neposredne fizične spopade med udeleženci (»imunski sistem družbe«), brez pravne regulacije bi se uveljavila pravica ekonomsko ali fizično ali vojaško močnejše strani
23
Q

*odnosi menjave

A

odnosi menjave (dobrin, uslug, informacij) v izhodišču integracijski, v dezintegracijske se spremenijo, kadar ena od strani nima dobrine, ki bi jo lahko dala drugi v zamenjavo à nadaljnja pogoja še, da se ena stran dobrini ne more odreči in da je ne more dobiti pri tretjem (pravne norme to rešujejo z npr. varstvom konkurence in predpisih o reklamiranju in trgovini)

24
Q
A