DELOVANJE UPRAVNIH INSTITUCIJ

Question 1

načini izvrševanja pravnih norm

Answer 1

večino pravnih norm izvršujejo ljudje in njihove organizacije neposredno sami à pravo se izvršuje tako, da se pravni naslovniki po njem ravnajo, upravni organi pa dejansko (le) nadzorujejo, ali se ljudje vedejo v skladu s pravnimi normami

Question 2

upravljanje

Answer 2

• upravljanje: proces odločanja, ki poteka v okviru neke organizacije in se osredotoča na cilje in sredstva, s katerimi se bodo cilji dosegli à uprava se nanaša na drugi del – odločanje, kako bomo cilje dosegli (uprava kot dejavnost ali organizacija)

Question 3

od upravljanja k (javni) upravi in javnemu sektorju

Answer 3

upravni proces poteka v okviru javnopravnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu, celoten proces pa poteka v okviru javnega sektorja (nasproti zasebni sektor)

Question 4

primeri različnih meril opredelitve javnega sektorja

Answer 4

organizacijsko (vse osebe javnega prava), javnofinančno (neposredni in posredni proračunski porabniki), funkcionalno (subjekti, ki upravljajo dejavnosti javnega pomena), ekonomsko (vsi subjekti, katerih ustanovitelj je država/lokalna skupnost)

Question 5

javna uprava

Answer 5

nanaša se na izvršilni del procesa upravljanja javnih zadev in jo lahko uvrstimo v izvršilno vejo oblasti, v njen okvir pa sodi tudi državna uprava (ministrstva …)

• pogoste kritike na račun števila zaposlenih v javnem sektorju, a če pogledamo podatke vidimo, da je v Sloveniji delež zaposlenih v javnem sektorju blizu evropskemu povprečju (okoli 30.000 zaposlenih, 23%, EU: 21%))

Question 6

dve poglavitni funkciji javnega sektorja

Answer 6

oblastna funkcija (javno upravljanje – proces odločanja o javnih zadevah) in servisna (izvajanje javnih služb – skrb za zagotavljanje družbeno pomembnih, javnih dobrin)

Question 7

javni sektor

Answer 7

zakonodaja, sodstvo, ostalo

Question 8

javna uprava

Answer 8

lokalna samouprava, nedržavna uprava (nosilci javnih pooblastil)

Question 9

državna uprava

Answer 9

vlada RS
ministrstvo
vladne službe
upravne enote

Question 10

javne (godposarske) družbe

Answer 10

zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, komunalne storitve, energetika

Question 11

Sodelovanje pri oblikovanju politik

Answer 11

• uprava eden ključnih akterjev v procesu nastajanja zakonovàpripravlja strokovne predloge zakonov in drugih predpisov, izdelujejo analize (študijsko-analitske naloge) in druga gradiva, ki so osnova za odločanje v vladi in parlamentu
• kurativna vloga uprave – uprava je zadolžena za spremljanje stanja družbe na pristojnih področjih, opravljanje analiz, vodenje evidenc in na podlagi tega predlaga naprej ustrezne ukrepe državne politike

Question 12

Izvršilna (eksekutivna) funkcija in izvajanje družbenega nadzora

Answer 12

regulatorne, operativne, nadzorna

Question 13

regulatorna

Answer 13

regulatorne naloge uprave: upravni organi izdajajo splošne in abstraktne upravne akte (npr. uredba vlade, pravilnik ministrstva), s katerimi določajo način uresničevanja pravic in obveznosti, izvorno določenih v zakonu

Question 14

operativne

Answer 14

operativne naloge pa pomenijo izdajanje posamičnih in konkretnih upravnih aktov (gradbeno dovoljenje, odločba o odmeri davka) ter opravljanje materialnih dejanj, ki pomeni uresničevanje politike v praksi

Question 15

nadzorna

Answer 15

upravni organi pa imajo tudi nadzorno funkcijo; nadzorujejo, ali ljudje ravnajo v skladu s pravnimi normami in sankcionirajo tiste, ki se pravnih norm ne držijo – s tem se uresničuje organizirana sankcija, značilna za pravne norme

• najpomembnejša oblika upravnega nadzora je inšpekcijski nadzor (inšpektorati)

Question 16

Pospeševalna oz. razvojna funkcija

Answer 16

• javna uprava skrbi za pospeševanje razvoja določenih družbenih dejavnosti ali področij, to pa se ponavadi doseže predvsem s finančnimi spodbudami oz. finančnimi sankcijami (javni skladi, javne agencije)
• z regulatorno funkcijo dosežemo pravno podlago, s pospeševalno zagotovimo sredstva

Question 17

Servisna funkcija

Answer 17

uprava deluje kot servis državljanov, predvsem s skrbjo za izvajanje javnih služb

• javna služba določa dejavnosti, prek katerih se zagotavljajo javne dobrine, za javne službe pa je značilno, da se izvajajo v javnem interesu, za njihovo izvajanje je odgovorna država/lokalna skupnost, te dejavnosti se izvajajo po posebnem javnopravnem režimu (razmerja med izvajalcem službe in oblastjo, pogoji in način izvajanja službe)
• kaj šteje za javno dobrino, je odvisno od objektivnih dejavnikov – neka dobrina ni predmet tržne menjave, ker je težko dostopna, predraga, vsiljiva (obvezno cepljenje, obvezno osnovnošolsko izobraževanje) ali ker ni mogoče jasno opredeliti uporabnike neke dobrine (cesta, javna razsvetljava) – in subjektivne (vrednostne) odločitve v družbi
• zagotavlja se npr. delovanje gospodarskih (komunala, energetika, promet, informacijske-komunikacijske storitve) in negospodarskih javnih služb (zdravstvo, izobraževanje) à dejavnosti lahko upravlja državna uprava neposredno sama ali pa ustanavlja javne zavode in javna podjetja ali podeljuje koncesije zasebnim podjetjem in zavodom
• k razmahu državne uprave je pripomogla socialna država, saj je država začela posegati v civilno sfero, pri tem pa se mora njeno delovanje upirati na pravne predpise

Question 18

prizadevanje za izboljšanje delovanja upravnih institucij

Answer 18

to je možno ob ustrezni politični podpori (najmanjši možni obseg zakonskega urejanja, zmanjševanje stroškov pri izvajanju zakonodaje, racionalizacija inšpekcijskega nadzora), spremenjeni upravni kulturi in razumevanju predpisov kot pogoja za trajni razvoj in napredek

Question 19

odprava administrativnih ovir

Answer 19

obstaja več načinov: razveljavitev/združitev/zmanjšanje predpisov (še posebej neuporabljivih), poenostavitev upravnih procesov, izmenjevanje podatkov v okviru uprave (potovanje podatkov, ne ljudi), razvoj učinkovite informacijsko-komunikacijske storitve, boljša uporabniška izkušnja (storitve se približa uporabnikom), zagotavljanje boljših, bolj dostopnih, preprostih in razumljivih navodil ter informacij

Question 20

Sodelovanje javnosti pri pripravi odločitev

Answer 20

sodelovanje z zainteresirano javnostjo prispeva h kvalitetnejši javni politiki in predpisom (boljše poznavanje in izvajanje), povečuje zaupanje (vtis odprtosti in pripravljenosti biti organ, ki je vreden zaupanja, s tem, ko se pritegne zainteresirana javnost; povečevanje legitimnosti) in krepi demokracijo (politične razprave glede predpisov še v fazi razprave krepijo sodelovanje državljanov v javni sferi in spodbujajo aktivno državljanstvo)

Question 21

načela za sodelovanje javnosti pri pripravi odločitev

Answer 21

pravočasnost (pravočasno obveščanje javnosti in zagotavljanje razumnih rokov za sodelovanje), odprtost (omogočanje posredovanja pripomb, predlogov, mnenj v zgodnji fazi), dostopnost (gradiv in strokovnih podlag, uporabljenih v pripravi odločitev), odzivnost (obveščanje sodelujočih o razlogih za (ne)upoštevanje njihovih pripomb, predlogov, mnenj), transparentnost (predstavitev vsebine urejanja, postopka sprejemanja odločitev, načina, rokov sodelovanja, pripomb in predlogov …), sledljivost (transparentnost prejema in upoštevanja predlogov, gradiv v procesu sodelovanja, dostopnost le-teh)

Question 22

Presoja učinkov predpisov (RIA: regulatory impact analysis/assessment)

Answer 22

predstavlja poseben postopek preverjanja učinka predpisa na družbo ter omogoča sistematično obliko presoje različnih učinkov predpisov; analiza učinkov predpisov nima namena nadomestiti odločanja tistih, ki so za to odgovorni, temveč jim omogočiti lažje in bolj argumentirano odločanje, oz. naj bi bila predvsem pomoč pri sprejemanju odločitev – analiza učinkov predpisov torej ni nadomestilo za politično presojo

Polje z besedilom- ocena učinkov predpisov se lahko izvede naknadno (ex post), kar prispeva k poenostavitvi upravnih postopkov in pomaga pri usklajevanju in spreminjanju predpisov ali predhodno (ex ante), s čimer se predvidi učinke regulativnega predloga

Question 23

DRUŽBENA VLOGA JAVNEGA USLUŽBENCA

Answer 23

• poklicne vloge v javnem sektorju močno institucionalizirane in formalizirane s pravnimi normami (Zakon o javnih uslužbencih npr.) à javni uslužbenec vezan na ustavo, zakone, podzakonske predpise

Question 24

pravo ureja bistvene prvine poklicnih vlog javnih uslužbencev

Answer 24

sistem zaposlovanja, sistem organiziranosti, sistem ocenjevanja in napredovanja, sistem usposabljanja in izobraževanja
sistem plač

Question 25

sistem zaposlovanja

Answer 25

enakopravna dostopnost delovnih mest pod enakimi pogoji, edino merilo je strokovna usposobljenost

Question 26

sistem organiziranosti

Answer 26

zaposleni razvrščeni na različna delovna mesta (različni nazivi, položaji) med katerimi je uveljavljena jasna hierarhija – podrejeni upoštevajo nadrejene, javni uslužbenec je lahko tudi premeščen na drugo delovno mesto

Question 27

sistem ocenjevanja in napredovanja

Answer 27

uradnikom omogočena kariera z napredovanjem, ki je odvisna od strokovne usposobljenosti in rezultatov dela, kar je potem tudi kriterij za napredovanje

Question 28

sistem usposabljanja in izobraževanja

Answer 28

javni uslužbenec ima pravico in dolžnost usposabljanja na delovnem mestu in izpolnjevanja strokovnega znanja, stroške krije delodajalec

Question 29

sistem plač

Answer 29

vzpostavljen je sistem plač javnih uslužbencev: načelo enakega plačila na primerljivih delovnih mestih, zagotovitev preglednosti sistema in stimulativnosti plač

Question 30

BIROKRACIJA KOT NAČIN DRUŽBENE ORGANIZIRANOSTI

Answer 30

• prepričanje Webra je, da je birokracija kot oblika družbene organiziranosti postala temeljna značilnost moderne industrijske družbe; je najracionalnejša oblika družbene organiziranosti, ki je sposobna doseči najvišjo stopnjo učinkovitosti, obenem pa je lahko še (idealen tip) politično in interesno nevtralna

Question 31

idealni tip birokracije

Answer 31

Delitev dela: določitev formalnih položajev znotraj organizacije in jasna razmejitev nalog, ki jih opravljajo ljudje na teh položajih

Hierarhična organiziranost (avtoritete): natančna določitev razmerja nadrejenosti ali podrejenosti med posameznimi položaji znotraj organizacije, avtoriteta se veže na položaj v tej hierarhiji, ne individualno osebo

Notranje delovanje organizacije urejajo formalna pravila oz. predpisi: določitev vseh pravil, ki zagotavljajo, da bo organizacija učinkovita neodvisno od tega, kdo zaseda določen položaj

Dokumentiranje delovanja organizacije: vse pomembne odločitve za delovanje organizacije morajo biti zapisane in shranjene

Karierna profesionalizacija; poklicno opravljanje funkcije, visoka strokovna usposobljenost in stroga ločitev poklicne in zasebne vloge, meritokratski izbor delavcev in objektivni kriteriji za napredovanje

Ločevanje zasebnega od poklicnega življenja: formalni odnos (brezosebnost) uslužbencev pri opravljanju nalog

Question 32

kritika birokratskih struktur

Answer 32

kritika birokratskih struktur, da se ne morejo več prilagajati spremenjenim družbenim razmeram, neučinkovitost uresničevanja začrtanih politik in nadzora nad temi procesi ipd. à reformne ideje in novi modeli upravljanja javnega sektorja kot npr. novo javno upravljanje/novi javni menedžment (new public management)

Question 33

new public managm,ent (pomen in kritike)

Answer 33

• koncept, ki vpeljuje pozitivne prvine iz upravljanja in delovanja zasebnega sektorja v upravljanje javnega sektorja à jasna opredelitev poslanstva in strateško upravljanje, naravnanost h konkretnim rezultatom, sistem odgovornosti, ekonomičnost …
• kritike: preveliko poudarjanje učinkovitosti, neustreznost uvajanja tržnih mehanizmov v javno sfero (javni interes), demontaža socialne države, nevarnost v poseganje pravne države (večja avtonomija-manjša zakonitost, decentralizacija …)