DELOVANJE PRAVOSODNIH INSTITUCIJ

Question 1

socialne funkcije sodstva

Answer 1

v pravosodne institucije sodi sodstvo, državno tožilstvo, odvetništvo, državno odvetništvo in notariat
- osnovna socialna funkcija sodstva je razreševanje konfliktov med pravnimi subjekti; pravosodne institucije so sicer najdražji mehanizem za izvajanje te družbene funkcije, a zaradi svoje avtonomnosti, racionalnosti in predvidljivosti tudi verjetno najbolj legitimen – zato v družbene vnose vnaša relativno stabilnost in varnost
- poznamo zasebne (med posamezniki) in javne (med posamezniki in skupnostjo) družbene spore
- med udeleženci se družbeni spori lahko rešujejo z izogibanjem, prevladanjem enega interesa nad drugim, popuščanjem in kompromisom in s samopomočjo, nasiljem ter fizičnim obračunavanjem
- družbeni spori s pomočjo tretjega pa se lahko rešujejo s (po)svetovanjem, mediacijo, arbitražo in sodnim postopkom
posvetovanje
mediacija
arbitraža
še druge

Question 2

posvetovanje

Answer 2

pomeni upravičenca seznaniti z okoliščinami in možnostmi, ki so na voljo za rešitev spora oziroma spornega razmerja, zaradi katerega je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči … izvajalec brezplačne pravne pomoči poda poročilo o zadevi, da se bo na podlagi tega stranka lahko odločila o nadaljnjih korakih za rešitev sporne zadeve in tudi zaprosila za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v sodnem postopku

Question 3

mediacija

Answer 3

prostovoljen, hiter, zaupen in strukturiran način reševanja sporov – pri mediaciji stranki ob pomoči mediatorja (nevtralne osebe) poskušata doseči mirno rešitev spora … Pri mediaciji ne gre za sojenje, mediator pravtako ne more izdelati zavezujoče odločbe, ampak s svojim delovanjem strankam pomaga doseči sporazum, ki bi razrešil spor

Question 4

arbitraža

Answer 4

sporazumen razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo … število arbitrov določijo stranke, ki lahko določijo tudi pravna pravila, po katerih se v arbitraži presoja

Question 5

še druge vloge sodstva

Answer 5

še druge vloge sodstva: sodstvo na eni strani varuje interese posameznikov, na drugi strani pa tudi interese družbe oz. skupnosti kot celote (javni interes); vsi interesi morajo biti zajeti v splošnih pravnih aktih
- v okviru pravosodnih instituci družbene j poteka tudi izvajanje družbenega nadzora; zagotavljanje pravno konformnega vedenja pravnih naslovnikov, nadzira pa sodstvo tudi oblast (so razlagalci prava)
- sodstvo pa zagotavlja tudi legitimnost obstoječega (pravnega) sistema in prispeva k uveljavljanju družbenega reda (nekakšna ideološka funkcija sodstva, ko poustvari enotno in javno sprejeto podobo neke situacije/primera)

Question 6

organiziranost sodišč splošno

Answer 6

organiziranost sodišč v različnih pravnih in političnih sistemih različna  skupno sodobnim sodnim sistemom je instančno sojenje: obravnava na prvi stopnji in možnost pritožbe na drugostopenjsko, pritožbeno (apelacijsko) sodišče; to ureja pravica do pravnega sredstva
- poleg sodišč splošne pristojnosti poznamo še razna specializirana sodišča

Question 7

prva stopnja sodišč

Answer 7

• na prvi stopnji so splošno pristojna okrajna (kaznivo dejanje, za katero zagrožena denarna kazen ali zapor manj kot treh let; v premoženjskopravnih zahtevkih vrednosti predmetov manj kot 20.000eur, sodi poklicni sodnik – posameznik) in okrožna sodišča (strožje kazni, večji zneski; praviloma senat treh sodnikov, poklicni in dva nepoklicna (porotnika oz. »prisednika«)) … okrajnih je 44, okrožnih 11
• na prvi stopnji delujejo tudi delovna in socialna sodišča (specializirana sodišča)

Question 8

druga stopnja sodišč

Answer 8

na drugi stopnji imamo 4 višja sodišča, ki sodijo v senatu treh sodnikov in odločajo o pritožbah zoper sodbe prvostopenjskih sodišč
- za specializirana sodišča je druga stopnja višje delovno in socialno sodišče, v upravnih sporih pa odločajo upravna sodišča (imajo status višjih sodišč)

Question 9

vrhovno sodišče

Answer 9

Vrhovno sodišče odloča o izrednih pravnih sredstvih (+ posebni primeri o drugih zadevah), skrbi za enotno sodno prakso in je najvišje sodišče v državi (URS)

Question 10

ustavno sodišče

Answer 10

ločeno je obravnavano Ustavno sodišče RS (sui generis položaj) kot samostojen in neodvisen organ; je sodni organ v primerih varstva ustavnosti in zakonitosti ter varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ima svoje pristojnosti (URS/160)  lahko razveljavi sodbe vrhovnih sodišč, zakone, uredbe; »4. veja oblasti«

Question 11

kako se lahko vstopi v sodniško funckijo

Answer 11

sodnika imenuje oz. izvoli organ druge veje oblasti, ga izvoli ljudstvo na volitvah, sodnika izberejo oz. kooptirajo sodniki sami ali pa sodnika imenuje posebno in neodvisno telo

Question 12

kdo voli sodnike

Answer 12

• v Sloveniji voli sodnike državni zbor na predlog Sodnega sveta RS  na podlagi razpisa, ki ga objavi ministrstvo za pravosodje, mnenja tega ministrstva in mnenja ustreznega personalnega sveta izbere sodni svet enega izmed prijavljenih kandidatov ter predlaga v izvolitev državnemu zboru … Tak postopek je določen za prvo izvolitev v sodniško funkcijo, kadar pa se na razpisano prosto sodniško mesto prijavi nekdo, ki je že sodnik, opravi izbiro oz. imenovanje sodni svet sam

Question 13

kdo predlaga ustavne sodnike

Answer 13

ustavne sodnike državnemu zboru predlaga predsednik republike

Question 14

sodni svet

Answer 14

sodni svet je ustavno določen organ s predlagalno funkcijo, kot sui generis organ zagotavlja sodelovanje med sodno in zakonodajno vejo pri imenovanju sodnikov, njegove odločitve morajo biti obrazložene; sestavljen je iz 11 članov, 6 jih je iz vrst sodnikov

Question 15

kdo je lahko izvoljen za sodnika (izkušnje, starost itd, pogoji)

Answer 15

za sodnika okrajnega sodišča je lahko izvoljen diplomirani pravnik z državnim pravniškim izpitom, najmanj 4 leti prakse, dopolnjenimi 30-imi leti in osebnostno primernostjo za opravljanje sodniške funkcije; za upokojitev meja 70 let

Question 16

Sodniški mandat in nezdružljivost funkcije

Answer 16

sodniki so izvoljeni v trajni mandat, kar pomeni da sodnika ni možno razrešiti ali premestiti na drugo sodišče brez njegove privolitve, prav tako lahko sodniku preneha funkcija samo v primerih, ki jih določa zakon ali z razrešitvijo, če je storil naklepno kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije
- trajni mandat zagotavlja sodnikovo neodvisnost in samostojnost (sodnik se ne rabi ozirati na mnenja in želje drugih funkcionarjev)
- sodnikova funkcija je nezdružljiva z delom v drugih državnih organih, strankah, odvetniškimi opravili, članstvom v odborih gospodarskih družb … vse kar bi lahko vzbujalo vtis, da ni nepristranski

Question 17

Kvantitativni vidiki strukture in delovanja slovenskih sodišč

Answer 17

• v Sloveniji je približno 888 sodnikov in sodnic (zmanjševanje v zadnjih letih), kar je po številu sodnikov na 100 prebivalcev nadpovprečno veliko, prav tako pa imamo tudi veliko število sodišč (ne moremo pa samo glede na ta kriterij ocenjevati ustreznosti in učinkovitosti takšne strukture – podporno osebje, pristojnosti, tradicija, pravni sistem, pravna kultura …)
• povečalo se je število sodnic, predvsem na prvostopenjskih sodiščih
• v Sloveniji se je počasi zaustavil trend sodnega pripada, saj se zmanjšuje število zadev, ki jih sodišča prejmejo v obravnavo; treba je opozoriti na strukturo prejetih zadev – tistih, ki zahtevajo meritorno odločanje (bistvo, utemeljenost tožbe …) in se vodijo kot »pomembnejše« je razmeroma malo v primerjavi z drugimi
• kvantitativna učinkovitost dela sodišč se kaže v številu rešenih zadev v enem letu; zadnja leta se zmanjšuje število nerešenih zadev, kar pomeni, da se sodstvo uspešno spopada s pripadom zadev in jih reši več, kot pa jih prejme v obravnavo
• značilna je sistemska težava sodnih zaostankov (nerešene zadeve v času, ki je opredeljen s sodnim redom), ki pa se iz leta v leto izboljšuje  nekateri sodni zaostanki lahko pomenijo kršitev čp do sojenja v razumnem roku oz. do pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Lukenda vs. Slovenia)

Question 18

načela delovanja sodstva

Answer 18

Načelo delitve oblasti, sodstvo kot avtonomni družbeni sistem
zakonitost v delovanju sodstva
dvom v uokvirjenost sodniškega odločanja
neodvisnost sodstva in nepristranskost sojenja
javnost delovanja in porotno sojenje

Question 19

Načelo delitve oblasti, sodstvo kot avtonomni družbeni sistem

Answer 19

načelo delitve oblasti zagotavlja, da so državni organi pri delovanju v osnovi samostojni in neodvisni drug od drugega, čeprav med seboj tudi sodelujejo in drug drugega nadzirajo – sistem zavor in ravnovesij (checks and balances)

Question 20

zakonitost v delovanju sodstva

Answer 20

osnovno pravotvorno dejavnost v kontinentalnem sistemu izvaja zakonodajalec, v common law sistemu pa tudi sodstvu (sodniško pravo)  pri nas je sodnik vezan samo na ustavo in zakon, se pa v praksi oba sistema že približujeta drug drugemu (anglosaški sitem postaja vse bolj kodificiran, pri nas pa vse večjo vlogo igra sodna praksa)
- v slovenskem kontinentalnem pravnem sistemu sodišča niso vezana na odločbe višjih sodišč izven obsega konkretnega primera, sodna praksa služi kot posvetovalno orodje, ki ga sodišče sicer ni dolžno upoštevati … tehtni in prepričljivi argumenti, ki jih sodišče uporabi pri svojem odločanju, pa so lahko povsem uporabni v podobnih primerih
- namen sodne prakse je v seznanitvi s primeri, ki pravno analitično razrešujejo postopkovna ali vsebinska vprašanja, in njihovi uporabi ali nadgradnji argumentacije  primeri iz sodne prakse torej vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, ampak ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije (vsak odstop od sodne prakse v podobnih primerih je treba še dodatno argumentirati)
- pri sodnem odločanju poteka nekakšno poustvarjanje prava, saj se uporabljeni zakon in določena splošna in abstraktna pravna norma reproducira za določen življenjski primer oz. družbeni odnos (postane posamična in konkretna)
- pri kazenskem pravu velja strogo spoštovanje načela zakonitosti (ni možnih analogij)

Question 21

dvom v uokvirjenost sodniškega odločanja

Answer 21

nekatere raziskave kažejo na to, da lahko na sodnike vplivajo nekateri čisto vsakdanji dejavniki, ki se jih sami morda pri svojem odločanju niti ne zavedajo
- vprašanje, kako ideološka usmeritev sodnika in njegov vrednotni sistem vplivata na sojenje, vprašanje tudi, če igra morda spol kakšno vlogo
- kako je bilo s procesom lustracije (preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah) v sodstvu?
- vplivi na odločanje sodnika so lahko pravno-institucionalni (npr. vloga sodne prakse, možnost ločenega mnenja), psihološki (kognitivna pristranskost, npr. sidranje), družbeni (npr. vprašanje razredne pravičnosti), pragmatični (npr. strah sodnika pred razveljavitvijo odločitve na višji stopnji zaradi bodočega napredovanja)

Question 22

Neodvisnost sodstva in nepristranskost sojenja

Answer 22

dejavniki sodniške neodvisnosti so: pravna opredeljenost sodniške službe (*sodnik izvajalec sodne oblasti in ne sodišče kot v Jugoslaviji), način imenovanja sodnikov, trajni sodniški mandat, imuniteta sodnika in ustrezen finančni položaj sodstva in sodnikov (plače)
- institut izločitve sodnika kot nekakšen dodatek
- za neodvisnost sodstva morata biti vzpostavljeni in neodvisnost sodne veje oblasti (nevmešavanje drugih vej oblasti v sodne zadeve) in neodvisnost posameznega sodnika, ki mu mora biti zagotovljeno, da samostojno, brez posrednih ali neposrednih zunanjih vplivov, pritiskov ali drugih načinov vmešavanja presoja tako dejansko kot pravno plat zadeve, ki jo obravnava  neodvisnost sodstva se najprej kaže v neodvisnosti sodne institucije, šele potem pa v neodvisnosti sodnika
- s sodniško imuniteto (URS 134. člen) se zagotavlja svobodno in nepristransko odločanje sodnikov in se varuje pravna varnost in neodvisnost sodnikov pri opravljanju njihove funkcije pred možnimi arbitrarnimi postopki izvršilnih organov in pred neutemeljenim preganjanjem s strani posameznikov
- neodvisnost se manifestira predvsem skozi sodni proces tako da imajo vsi udeleženci postopkov enake izhodiščne možnosti za uspeh  pogoj tega je nepristranskost sojenja
- sodnik opravlja sodniško funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi bilo sojenje podvrženo njegovim nagnjenjem, predsodkom ali vnaprejšnjim prepričanjem, političnim, ekonomskim ali drugim interesom, njegovim zasebnim vedenjem o spornih dejstvih, javnih zahtevah in drugim okoliščinam, ki bi lahko vplivale na njegovo odločitev v konkretni zadevi ali ki bi lahko vzbujale videz takega neustreznega vpliva

• k nepristranskosti sojenja in večjemu zaupanju v sodstvo prispeva tudi pravica do naravnega oz. zakonitega sodnika; v dodeljevanje sodnih primerov je vnesena slučajnost, saj so sodnikom primeri randomizirano dodeljeni po dnevnem zaporedju dospelih zadev in abecednem vrstnem redu
• po načelu naravnega sodnika ne sme nihče sodniku, z izjemo primerov, določenih v zakonu, odreči nobene izmed zadev, ki so mu dane v reševanje po vnaprejšnji in objektivno določeni ter javno objavljeni naključni razdelitvi … nihče ne sme niti odrediti obravnavanja določene zadeve pred drugimi istovrstnimi zadevami ali zadeve dodeljevati drugemu sodniku, spreminjati ključ razdelitve, spreminjati sestave senatov …
• sodnik na drugi strani pa nima pravice nobene zadeve zavrniti, odstopiti drugemu sodniku ali, z izjemo določenih primerov, spreminjati vrstnega reda obravnavanje, ki je določen s časom pripada zadeve na sodišče; zadeve, ki jih je začel reševati, pa mora obravnavati tekoče in brez nepotrebnega odlašanja

Question 23

javnost delovanja in porotno sojenje

Answer 23

sodne obravnave so razen določenih izjem javne, v večji meri so tudi javno dostopne odločitve sodišč … vse to poudarja pravičnost in pravilnost sodne odločitve (legitimnost)
- ni nujno, da neposredno sodnim postopkom prisostvuje velik del javnosti, zadošča že zavest o obstoju takšne možnosti/pravice; pomembna je tudi vloga poročanja medijev
- državljani v proces sojenja tudi aktivno vključeni kot sodniki porotniki (institut porotnega sojenja vnaša v sodno vejo vpliv javnega mnenja in civilne družbe, omogoča nekakšen nadzor sodnikov)
- porotno sojenje ponavadi na okrožnih sodiščih; senat 3 ali 5 sodnikov (večina porotnikov), drugo poimenovanje je tudi »prisedniški sistem«
- kriteriji za sodnika porotnika: slovensko državljanstvo, starost nad 30 let, brez obsodb za kd, osebnostna primernost – mandat traja 5 let, predlagajo jih organi občin ali interesne organizacije iz območja sodišča

Question 24

javnomnenjsko zaupanje v sodstvo splošno

Answer 24

med vsemi vejami oblasti javnost običajno še najbolj zaupa sodnim organom
- dejavniki zaupanja so lahko notranji (endogeni) ali zunanji (eksogeni); razpravljanje o zaupanju v sodstvo je pestra in kompleksna tema

Question 25

notranji dejavniki zaupanja

Answer 25

so npr. vsebinska pravilnost odločitev, čas trajanja postopkov, transparentnost delovanja, razumljivost odločitev, primeri zlorabe pooblastil, obnašanje sodnikov v/izven sodne dvorane

Question 26

zunanji dejavniki zaupanja

Answer 26

so npr. splošne razmere v družbi, (ne)zaupanje v državo oz. politični sistem, odnos drugih dveh vej oblasti, poročanje medijev, kakovost zakonov

Question 27

DELOVANJE DRŽAVNEGA TOŽILSTVA

Answer 27

državna tožilstva: samostojni državni organi, pooblaščeni za izvajanje funkcije kazenskega pregona; pregon opravljajo tožilci in tožilke
- okrožna državna sodišča in Vrhovno državno tožilstvo
- tožilstvo pri delu sodeluje s policijo (organi odkrivanja) in drugimi upravnimi organi
- tožilec v imenu države vlaga in zastopa kazenske obtožbe zoper osumljene osebe  to stori po pregledu ovadbe zoper storilce kaznivih dejanj, ki jih prejmejo od policije (ovadbo lahko zavrže ali pa začne kazenski postopek)
- tožilcev okoli 215

Question 28

delovanje odvetništva

Answer 28

odvetniki pravno svetujejo, zastopajo, zagovarjajo stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljajo listine
- za delovanje in razvoj odvetništva skrbi odvetniška zbornica, članstvo v njej je obvezno
- odvetnik mora delovati vestno in pošteno, skrbno in po načelih poklicne etike
- odvetnikov okoli 1700-1800

Question 29

delovanje notariata

Answer 29

notarji so pravniki, ki jih kot osebe javnega zaupanja imenuje minister za pravosodje na predlog notarske zbornice
- ne nastopajo neposredno v sodnih postopkih, opravljajo predvsem naloge zagotavljanja pravne varnosti (sestavljanje javnih listin, prevzemanje listin v hrambo, alternativno reševanje sporov …)
- notarskih mest je okoli 99

Question 30

delovanje državnega odvetništva

Answer 30

Državno odvetništvo RS je samostojen državni organ, ki deluje v pravosodnem sistemu predvsem kot zastopnik države pred domačimi in tujimi sodišči  opravlja predvsem strokovne naloge varstva premoženjskih in drugih pravic ter interesov države