Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

SOCIOLOGIJA PRAVA > DELOVANJE ZAKONODAJNIH INSTITUCIJ > Flashcards

DELOVANJE ZAKONODAJNIH INSTITUCIJ Flashcards

1
Q

definicija pravne institucije

A

relativno trajen, družbeno priznan oz. sprejet in varovan sistem družbenih vlog in norm, v okviru katerega nastajajo pravne norme in se izvaja nadzor nad njihovim izvrševanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

pomen zakona

A

v pravu je zakon osrednji pravni akt in pravni vir, ki na ravni države ureja najpomembnejša pravno relevantna družbena razmerja

  • zakon kot pravni akt voljno in zavestno dejanje, s katerim zakonodajalec za neko področje na splošno določi norme (načela in pravila) družbenega vedenja in ravnanja
  • zakon kot pravni vir obvezno formalno izhodišče za nadaljnjo podzakonsko pravno urejanje
  • glej 15., 87. in 153. člen URS
  • zakon vzpostavlja red in varnost, določa spremembe in izboljšave, dosega državne in družbene integracije
  • trenutno velja v Sloveniji okoli 870 zakonov in 20.000 podzakonskih predpisov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

zakonodajalec (materialni pomen)

A

predstavniška telesa
predlagalni monopol vlade in njena vloga v evropskem zakonodajnem procesu
vplivi političnih strank v zakonodajni dejavnosti
zakonodajna dejavnost in vloga sodišč
vloga javnosti v delovanju zakonodajnih institucij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

predstavniška telesa

A

predstavniška telesa so se razvila iz stanovskih skupščin, danes je zakonodaja pri parlamentih poglavitna dejavnost, s katero se ukvarjajo

  • včasih so bili zaradi raznih volilnih cenzusov zastopani samo interesi posameznih, večinoma bogatejših razredov, s splošno volilno pravico se to izboljša
  • predstavniško telo postaja samo še nekakšen formalni institucionalni okvir, znotraj katerega se rešujejo politična vprašanja z dogovarjanji strank, prav v vrhovih strank pa nastajajo najpomembnejše politične odločitve, ker so te vmesna postaja med volivci in člani predstavniških teles à v parlamentih zaradi strankarske dominacije ni sinteze interesov, ampak filtriranje (težko se prebijajo interesi nevladajočih delov družbe)
  • danes se je uveljavil reprezentativen (svoboden) mandat, kar pomeni, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in ne samo predstavniki svojih okrožij à volilna območja (umetno določena) danes interesno zelo heterogena, zato imperativni mandat, ki je bil uveljavljen v stanovskih skupščinah, ko je za poslancem dejansko stal nek razred s podobnimi interesi, ne bi bil smiseln
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

državni zbor in državni svet RS

A

pristojnost sprejemati zakone ima samo Državni zbor, celoten postopek obravnave zakona je kompleksen; sodeluje 90 poslancev, delovna telesa, strokovne službe (Zakonodajno-pravna) …

  • Državni svet zastopa socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese, ima zakonsko iniciativo in pravico suspenzivnega/odložilnega veta (zahteva, da DZ še enkrat odloča o zakonu, za sprejem je potem potrebna zahtevnejša večina) – DS je deležen veliko kritik, pojavlja se tudi vprašanje, ali ga sploh potrebujemo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Predlagalni monopol vlade in njena vloga v evropskem zak. procesu

A

zakone lahko predlaga vsak poslanec/poslanka, državni svet, 5000 volivk in volivcev in vlada à vlada predlaga največ zakonov in ima tudi največji delež sprejetih zakonov (monopol)

  • v EU pri sprejemanju predpisov enakopravno sodelujeta Svet EU (ministrov) in Evropski parlament à to pomeni, da ima minister (za področje, ki se ga tiče nek predpis) vsakokratne vlade (in s tem vlada) pomembno vlogo
  • pri tem procesu posredno sodelujejo tudi poslanci DZ, ki lahko svoja stališča in mnenja posredujejo na Odboru za zadeve Evropske unije, precejšen del zakonodajnega odločanja pa je implementacija evropskih uredb in direktiv v naš pravni sistem
  • o spremembah temeljnih pogodb EU odloča celoten DZ, ki tudi vsako leto sprejme Deklaracijo o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU; o drugih zadevah se na pristojnih odborih preko raznih mnenj izoblikuje določeno stališče države, ki naj bi ga vlada kot predstavnica Slovenije v evropskih institucijah, upoštevala in predstavljala
  • v Sloveniji težava, da poslanci zaradi članstva v mnogo delovnih telesih (3,4) ne morejo poglobljeno in odgovorno oblikovati stališč in dajati predlogov (jebiga)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Vpliv političnih strank v zakonodajni dejavnosti

A

volivci lahko preko vpliva na vodstvo stranke in odvisnosti poslanca od vodstva stranke posredno vplivajo na zakonodajne odločitve à to pa je odvisno od števila mandatov, ki jih dobi stranka v DZ (več kot je mandatov in volivcev zadaj, močnejša je stranka) in stopnje birokratizacije stranke

  • volivci v SLO volijo bolj glede na kulturne kategorije (konservativno, progresivno …) kot pa glede na razred
  • poslanska skupina: oblika delovanja poslancev iste stranke v parlamentu, poslanci največkrat glasujejo v skladu z dogovorom vodstva stranke in poslanske skupine à vprašanje, koliko poslanci glasujejo po svoji vesti, koliko pa samo v skladu s strankarsko disciplino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

zakonodajna dejavnost in vloga sodišč

A

pravni viri pogosto pomensko odprti in dopuščajo več možnih razlag – končni odločevalci glede razlaganja prava so ravno sodišča

  • sodni nadzor ustavnosti je primer bolj neposrednega vpliva na zakonodajo in druge predpise à to počne ustavno sodišče, ki presoja skladnost predpisov z ustavo in s tem omejuje vsemogočnost zakonodajne veje in utrjuje pravno državo; mora pa US npr. zakone presojati ustavnopravno in ne politično, ker bi v takšnem primeru poseglo v pristojnost parlamenta
  • US vezano na ustavo in sodno prakso (ali pa samo ustvari precedens), ki jo sodišča v veliki večini primerov upoštevajo (za odklon potrebna dodatna argumentacija)
  • napetost med US in zakonodajalcem je bilo videti v primeru ustanovitve občine Ankaran, ki jo je sodišče na koncu samo ustanovilo, v ZDA pa v času sprejemanja programa reform New Deal med Zveznim vrhovnim sodiščem in kongresom oz. predsednikom Rooseveltom
  • v Združenem kraljestvu prepričanje, da parlament ne sprejme nobene odločitve v nasprotju s pravom, velja ideja suverenosti parlamenta, zato tam ni takšnega nadzora
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

vloga javnosti v delovanju zakonodajnih institucij

A

delo zakonodajnega telesa vezano na načelo javnosti (zakoni se ne smejo pripravljati tajno, izjema samo določene zaprte seje)

  • pri informiranosti državljanov imajo glavno vlogo mediji (tiskovne konference, redno prisostvujejo na sejah, dobivajo posebna poročila …)
  • javnost nima le pasivne, ampak tudi aktivno vlogo à npr. instrumenti neposredne demokracije: ljudska zakonodajna iniciativa, zakonodajni referendum (najmočnejši), peticije in pobude splošnega pomena
  • širši kot je krog subjektov pri pripravi predpisov, kakovostnejši in učinkovitejši so predpisi (tudi izvajanje), zagotavlja se tudi večja legitimnost in zmanjšuje dem. deficit in krepi demokracija
  • vloga javnosti se potencira tudi ob javni razpravi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

pojem javnosti

A

pogoji za pravo javnost: uravnoteženo razmerje med ustvarjalci in sprejemniki mnenj, možnost posameznika, da lahko takoj odgovori na vsako javno izraženo mnenje, možnost realizacije mnenja (učinkovito angažiranje in delovanje) in samostojnost (oblast ne sme imeti vseobsežno kontrolo nad javnostjo)

  • poznamo splošno javnost, ki ima pozornost namenjeno vsem političnim dogodkom, (vsi pripadniki neke družbe) in specialne javnosti, ki so pozorne samo na določene segmente ali dogodke v politiki; takšen primer je strokovna javnost, ki je pri razpravi o zakonskem predlogu zelo pomembna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

javno mnenje in javna razprava o predlogu zakona

A

pri široki, nespecializirani javni razpravi o določenem zakonu se srečujemo z javnim mnenjem, ki ni nekaj enotnega in je odvisno od materialnih, kulturnih, političnih razmer

  • posebno vlogo in vpliv na javno mnenje imajo mediji, ki z obrazložitvami zakonskih osnutkov vplivajo na vsebino razprav
  • v javnosti pogosto pride do nasprotovanj in nesoglasij, treba pa je razumsko vrednotiti dokaze in protidokaze in upoštevati močne argumente (ne čustev)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

funkcija javne razprave

A

javna razprava v zakonodajnem postopku ni posebna faza in njena stališča niso zavezujoča za zakonodajalca, kljub temu pa javnost oblikuje poglede in ima nekakšen vpliv (ob poklicnih združenjih, interesnih skupinah …) ter svoje funkcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

vrste funkcij javne raprave

A

informacijska
aktivacijska
legitimacijska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

informacijska funckija

A

naslovniki predpisov se preko medijskega poročanja ali okroglih miz seznanijo s predvidenimi spremembami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

aktivacijska funckija

A

bodoči naslovniki predpisov se pripravijo za poznejše izvajanje predpisov, javno mnenje torej spodbudi državljane k želenim vzorcem družbenega vedenja

  • javno mnenje je lahko spontano (vsakodnevni medsebojni stiki) ali institucionalno (pod vplivom množičnih komunikacij); bolj kot neke spremembe posežejo v obstoječe položaje ljudi, več ljudi se bo vključevalo v javno razpravo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

legitimacijska funkcija

A

vladajoče skupine poskušajo preko javne razprave razložiti in utemeljiti politični režim in spremembe ter na svojo stran dobiti naklonjenost državljanov; to je lažje pri manj pomembnih spremembah in slabše informiranih posameznikih

17
Q

Institucionalizacija sodelovanja javnosti pri oblikovanju zakona

A
  • poslovnik vlade določa, da kot predlagateljica povabi strokovno in drugo javnost pri pripravi predpisa, lahko pa tudi posebej poudari posamezna vprašanja in jih naslovi na konkretno osebo oz. organizacijo à te predloge naj bi predlagatelj preučil in nanje odgovoril (in morda še upošteval)
  • poslovnik državnega zbora zahteva, da je matično delovno telo seznanjeno s predlogi civilne družbe in dovoljuje, da so na seje teh teles povabljeni strokovnjaki, predstavniki institucij ali zainteresirane javnosti npr.
  • roki za posvetovanje z javnostjo so pogosto kršeni, objava gradiv skrčena, odzivna sporočila so redka …
18
Q

sklep

A
  • praktično delo članov zakonodajnega telesa ni toliko pisanje zakonov (to se večinoma dogaja v upravnih organih – strokovnih službah), ampak v pregledovanju in razčlenjevanju zakonskih besedil z interesnega in vrednotnega vidika (osebne vrednote, ideologija)
  • poslanci dejansko podelijo obvezno moč zakonu, ki so ga napisali drugi – funkcija zakonodajne veje oblasti je v avtoriteti, ki trajno stoji za zakonom
  • na tem mestu se je primerno vprašati, ali danes pravni strokovnjaki skrbijo samo še za obliko zakona – ali in koliko lahko sploh vplivajo na pravne vrednote pri zakonski vsebini
19
Q

družbeno in zakonodajno odločanje (proces odločanja)

A
  1. sprožitev problema: zakonodajna iniciativa, nek družbeni problem se pretvori v politični in pravni
  2. zbiranje podatkov: izdelava uvoda predloga zakona, podan je opis stanja na področju nameravanega normativnega urejanja
  3. oblikovanje predlogov (za rešitev problema): oblikujejo se členi in njihova obrazložitev
  4. razpravljanje in vrednotenje: izražanje interesov udeležencev razprav, sem sodijo prve tri obravnave v zakonodajnem postopku, glasovanje o amandmajih in členih
  5. sprejemanje odločitve: glasovanje o zakonu kot celoti
  6. izvrševanje odločitve: razglasitev (promulgacija), objava (publikacija) in nadzor nad izvrševanjem zakona
20
Q

zakonodajni proces

A

družbeno dogajanje v zvezi s pripravljanjem, sprejemanjem in izvrševanjem zakona; ker ima zakon velik pomen za posameznika, je pomembno po kakšnem postopku nastaja à osrednji del z. procesa je torej zakonodajni postopek

21
Q

od zakonodajnega procesa k zakonodajnem postopku

A

pri postopku je težišče delovanja pri predstavniškem telesu, zato so postopkovna vprašanja (ravnanje subjektov, opredelitev oblikovnih elementov aktov v posameznih fazah) urejena v poslovnikih

22
Q

vrste zakonodajnih postopkov v slo

A

redni
skrajšani
nujni

23
Q

redni zakonodajni postopek (3 faze oz obravnave)

A
  1. obravnava: poslanci se seznanijo s predlogom zakona, izjemoma lahko poslanci že tudi razpravljajo o razlogih, načelih, ciljih predloga zakona
  2. obravnava: razprava in glasovanje o vsakem členu zakona posebej (line by line), predlaganje dopolnil ali amandmajev, poteka na sejah matičnega delovnega telesa
  • če je sprejetih amandmajev k manj kot desetini členov zakona, se lahko na isti seji opravi 3. obravnava (če ne nasprotuje več kot 1/3 navzočih poslancev), če ni bil sprejet noben amandma, se direktno preide na glasovanje o sprejetju; če je amandmirana več kot desetina členov, sledi 3 obravnava na plenarnem zasedanju
  1. obravnava: razprava o predlogu zakona v celoti in glasovanje o njegovem sprejemu, vlaganje amandmajev je izjema (le k že amandmiranim členom, samo poslanske skupine in predlagatelj), poteka lahko tudi sprejemanje uskladitvenih amandmajev

à vidimo, da redni postopek zagotavlja poglobljeno in pretehtano odločanje, a žal se ga v praksi premalo uporablja in se nadomešča z drugima dvema (tudi mnenje poslancev)

24
Q

skrajšani postopek

A

možen je ob manj zahtevnih spremembah in dopolnitvah zakona, prenehanju veljavnosti zakona ali posameznih določb, manj zahtevnih uskladitvah zakona z drugimi ali s pravom EU, spremembah in dopolnitvah zakona v zvezi s postopkom pred US

  • prva obravnava je vedno samo posredovanje predloga poslancev, drugi dve obravnavi se opravita na isti seji
25
Q

nujni postopek

A

možen ob interesih varnosti in obrambe države, odpravi posledic naravnih nesreč, preprečevanju težko popravljivih posledic za delovanje države

  • predlagatelj je lahko samo vlada, o njem odloča kolegij, roki ne veljajo, prva obravnava je posredovanje predloga, drugi dve se opravita na isti seji
26
Q
A

SOCIOLOGIJA PRAVA (11 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions