DELOVANJE ZAKONODAJNIH INSTITUCIJ Flashcards
definicija pravne institucije
relativno trajen, družbeno priznan oz. sprejet in varovan sistem družbenih vlog in norm, v okviru katerega nastajajo pravne norme in se izvaja nadzor nad njihovim izvrševanjem
pomen zakona
v pravu je zakon osrednji pravni akt in pravni vir, ki na ravni države ureja najpomembnejša pravno relevantna družbena razmerja
- zakon kot pravni akt voljno in zavestno dejanje, s katerim zakonodajalec za neko področje na splošno določi norme (načela in pravila) družbenega vedenja in ravnanja
- zakon kot pravni vir obvezno formalno izhodišče za nadaljnjo podzakonsko pravno urejanje
- glej 15., 87. in 153. člen URS
- zakon vzpostavlja red in varnost, določa spremembe in izboljšave, dosega državne in družbene integracije
- trenutno velja v Sloveniji okoli 870 zakonov in 20.000 podzakonskih predpisov
zakonodajalec (materialni pomen)
predstavniška telesa
predlagalni monopol vlade in njena vloga v evropskem zakonodajnem procesu
vplivi političnih strank v zakonodajni dejavnosti
zakonodajna dejavnost in vloga sodišč
vloga javnosti v delovanju zakonodajnih institucij
predstavniška telesa
predstavniška telesa so se razvila iz stanovskih skupščin, danes je zakonodaja pri parlamentih poglavitna dejavnost, s katero se ukvarjajo
- včasih so bili zaradi raznih volilnih cenzusov zastopani samo interesi posameznih, večinoma bogatejših razredov, s splošno volilno pravico se to izboljša
- predstavniško telo postaja samo še nekakšen formalni institucionalni okvir, znotraj katerega se rešujejo politična vprašanja z dogovarjanji strank, prav v vrhovih strank pa nastajajo najpomembnejše politične odločitve, ker so te vmesna postaja med volivci in člani predstavniških teles à v parlamentih zaradi strankarske dominacije ni sinteze interesov, ampak filtriranje (težko se prebijajo interesi nevladajočih delov družbe)
- danes se je uveljavil reprezentativen (svoboden) mandat, kar pomeni, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in ne samo predstavniki svojih okrožij à volilna območja (umetno določena) danes interesno zelo heterogena, zato imperativni mandat, ki je bil uveljavljen v stanovskih skupščinah, ko je za poslancem dejansko stal nek razred s podobnimi interesi, ne bi bil smiseln
državni zbor in državni svet RS
pristojnost sprejemati zakone ima samo Državni zbor, celoten postopek obravnave zakona je kompleksen; sodeluje 90 poslancev, delovna telesa, strokovne službe (Zakonodajno-pravna) …
- Državni svet zastopa socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese, ima zakonsko iniciativo in pravico suspenzivnega/odložilnega veta (zahteva, da DZ še enkrat odloča o zakonu, za sprejem je potem potrebna zahtevnejša večina) – DS je deležen veliko kritik, pojavlja se tudi vprašanje, ali ga sploh potrebujemo
Predlagalni monopol vlade in njena vloga v evropskem zak. procesu
zakone lahko predlaga vsak poslanec/poslanka, državni svet, 5000 volivk in volivcev in vlada à vlada predlaga največ zakonov in ima tudi največji delež sprejetih zakonov (monopol)
- v EU pri sprejemanju predpisov enakopravno sodelujeta Svet EU (ministrov) in Evropski parlament à to pomeni, da ima minister (za področje, ki se ga tiče nek predpis) vsakokratne vlade (in s tem vlada) pomembno vlogo
- pri tem procesu posredno sodelujejo tudi poslanci DZ, ki lahko svoja stališča in mnenja posredujejo na Odboru za zadeve Evropske unije, precejšen del zakonodajnega odločanja pa je implementacija evropskih uredb in direktiv v naš pravni sistem
- o spremembah temeljnih pogodb EU odloča celoten DZ, ki tudi vsako leto sprejme Deklaracijo o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU; o drugih zadevah se na pristojnih odborih preko raznih mnenj izoblikuje določeno stališče države, ki naj bi ga vlada kot predstavnica Slovenije v evropskih institucijah, upoštevala in predstavljala
- v Sloveniji težava, da poslanci zaradi članstva v mnogo delovnih telesih (3,4) ne morejo poglobljeno in odgovorno oblikovati stališč in dajati predlogov (jebiga)
Vpliv političnih strank v zakonodajni dejavnosti
volivci lahko preko vpliva na vodstvo stranke in odvisnosti poslanca od vodstva stranke posredno vplivajo na zakonodajne odločitve à to pa je odvisno od števila mandatov, ki jih dobi stranka v DZ (več kot je mandatov in volivcev zadaj, močnejša je stranka) in stopnje birokratizacije stranke
- volivci v SLO volijo bolj glede na kulturne kategorije (konservativno, progresivno …) kot pa glede na razred
- poslanska skupina: oblika delovanja poslancev iste stranke v parlamentu, poslanci največkrat glasujejo v skladu z dogovorom vodstva stranke in poslanske skupine à vprašanje, koliko poslanci glasujejo po svoji vesti, koliko pa samo v skladu s strankarsko disciplino
zakonodajna dejavnost in vloga sodišč
pravni viri pogosto pomensko odprti in dopuščajo več možnih razlag – končni odločevalci glede razlaganja prava so ravno sodišča
- sodni nadzor ustavnosti je primer bolj neposrednega vpliva na zakonodajo in druge predpise à to počne ustavno sodišče, ki presoja skladnost predpisov z ustavo in s tem omejuje vsemogočnost zakonodajne veje in utrjuje pravno državo; mora pa US npr. zakone presojati ustavnopravno in ne politično, ker bi v takšnem primeru poseglo v pristojnost parlamenta
- US vezano na ustavo in sodno prakso (ali pa samo ustvari precedens), ki jo sodišča v veliki večini primerov upoštevajo (za odklon potrebna dodatna argumentacija)
- napetost med US in zakonodajalcem je bilo videti v primeru ustanovitve občine Ankaran, ki jo je sodišče na koncu samo ustanovilo, v ZDA pa v času sprejemanja programa reform New Deal med Zveznim vrhovnim sodiščem in kongresom oz. predsednikom Rooseveltom
- v Združenem kraljestvu prepričanje, da parlament ne sprejme nobene odločitve v nasprotju s pravom, velja ideja suverenosti parlamenta, zato tam ni takšnega nadzora
vloga javnosti v delovanju zakonodajnih institucij
delo zakonodajnega telesa vezano na načelo javnosti (zakoni se ne smejo pripravljati tajno, izjema samo določene zaprte seje)
- pri informiranosti državljanov imajo glavno vlogo mediji (tiskovne konference, redno prisostvujejo na sejah, dobivajo posebna poročila …)
- javnost nima le pasivne, ampak tudi aktivno vlogo à npr. instrumenti neposredne demokracije: ljudska zakonodajna iniciativa, zakonodajni referendum (najmočnejši), peticije in pobude splošnega pomena
- širši kot je krog subjektov pri pripravi predpisov, kakovostnejši in učinkovitejši so predpisi (tudi izvajanje), zagotavlja se tudi večja legitimnost in zmanjšuje dem. deficit in krepi demokracija
- vloga javnosti se potencira tudi ob javni razpravi
pojem javnosti
pogoji za pravo javnost: uravnoteženo razmerje med ustvarjalci in sprejemniki mnenj, možnost posameznika, da lahko takoj odgovori na vsako javno izraženo mnenje, možnost realizacije mnenja (učinkovito angažiranje in delovanje) in samostojnost (oblast ne sme imeti vseobsežno kontrolo nad javnostjo)
- poznamo splošno javnost, ki ima pozornost namenjeno vsem političnim dogodkom, (vsi pripadniki neke družbe) in specialne javnosti, ki so pozorne samo na določene segmente ali dogodke v politiki; takšen primer je strokovna javnost, ki je pri razpravi o zakonskem predlogu zelo pomembna
javno mnenje in javna razprava o predlogu zakona
pri široki, nespecializirani javni razpravi o določenem zakonu se srečujemo z javnim mnenjem, ki ni nekaj enotnega in je odvisno od materialnih, kulturnih, političnih razmer
- posebno vlogo in vpliv na javno mnenje imajo mediji, ki z obrazložitvami zakonskih osnutkov vplivajo na vsebino razprav
- v javnosti pogosto pride do nasprotovanj in nesoglasij, treba pa je razumsko vrednotiti dokaze in protidokaze in upoštevati močne argumente (ne čustev)
funkcija javne razprave
javna razprava v zakonodajnem postopku ni posebna faza in njena stališča niso zavezujoča za zakonodajalca, kljub temu pa javnost oblikuje poglede in ima nekakšen vpliv (ob poklicnih združenjih, interesnih skupinah …) ter svoje funkcije
vrste funkcij javne raprave
informacijska
aktivacijska
legitimacijska
informacijska funckija
naslovniki predpisov se preko medijskega poročanja ali okroglih miz seznanijo s predvidenimi spremembami
aktivacijska funckija
bodoči naslovniki predpisov se pripravijo za poznejše izvajanje predpisov, javno mnenje torej spodbudi državljane k želenim vzorcem družbenega vedenja
- javno mnenje je lahko spontano (vsakodnevni medsebojni stiki) ali institucionalno (pod vplivom množičnih komunikacij); bolj kot neke spremembe posežejo v obstoječe položaje ljudi, več ljudi se bo vključevalo v javno razpravo