PRAVNA KULTURA

Question 1

pojmovna opredelitev kulture

Answer 1

• v najširšem smislu je kultura vse, kar ni dano že od narave (materialna kultura: predmeti, ki jih je izdelal človek; duhovna kultura: svet vrednot, nazorov, predstav, norm) Taylor: kultura kompleksna celota, ki zajema znanje, vero, umetnost, pravo, običaje, sposobnosti in navade, ki jih pridobi posameznik
• nekoliko ožje so kultura vsa področja človekove duhovne ustvarjalnosti kot npr. religija, vrednote in norme, filozofija, znanost, umetnost
• v najožjem smislu je kultura sinonim za umetnost

Question 2

definicija pravne kulture

Answer 2

skupek vrednostnih predstav, norm, institucij, postopkovnih pravil ter ustaljenih načinov vedenja in ravnanja v neki družbi, ki se nanašajo na pravo in jih je mogoče empirično raziskovati

Question 3

sestavine pravne kulture

Answer 3

torej na eni strani imamo normativni del, tj. vrednote, ideje, pričakovanja in mnenja ljudi o pravnih normah in institucijah (idealni del), na drugi pa imamo dejansko razsežnost tj. vedenje in ravnanje ljudi v zvezi s pravom, zadržanja in navade (realni del)

• imamo splošno (zunanjo) pravno kulturo: odnos vseh posameznikov in skupin do pravnega sistema in profesionalno (notranjo): rezultat oblikovanja pravnih institucij in njihovega delovanja, v kar so vpeti poklicni pravniki
• v najbolj splošnem pomenu je pravna kultura način, s katerim skušamo opisati relativno stabilne vzorce k pravu usmerjenih družbenih odnosov in družbenega ravnanja
• primer preučevanja pravne kulture: raziskava, ki pokaže, da se je v obdobju tranzicije ob demokratičnih procesih in povečevanju pomena človekovih pravic krepila kritičnost prebivalcev Slovenije do pravnega sistema
• pravna kultura v zvezi s pravom odseva razmere v tej družbi (nanjo vplivajo tudi ekonomske, politične, interesne, družbene determinante)
• do razlik med pravnimi kulturami prihaja med drugim zaradi različnih pravnih sistemov; dejansko ima vsako ljudstvo oz. narod svojo pravno kulturo in v tem smislu govorimo o velikih pravnih družinah ali tradicijah (danes vse večje poenotenje prava)

Question 4

merila za razvrstitev posameznih pravnih sistemov v širše skupine ali zgodovinsko-kulturni kontekst:

Answer 4

zgodovinski razvoj posameznih pravnih sistemov, značilen način pravnega mišljenja, obstoj specifičnih pravnih institutov, doktrina pravnih virov in pravne interpretacije, skupne vrednostne predstave …

Question 5

splošna pravna kultura javnosti

Answer 5

javno mnenje se pogosto prelevi v moralno ocenjevanje o neki skupini dejstev in neke razumske prvine stopijo v ozadje; s tem vstopajo vrednote v vsebino javnega mnenja in ta oblika zavesti dobi ob pravnih, običajnih, strokovnih in političnih pravilih normativno vsebino pravna pravila determinirana z vsebino javnega mnenja, po drugi strani ga pa soustvarjajo
- skozi javno mnenje (pogosto ga narekujejo mediji) vstopajo pravna pravila v družbeno zavest in splošno pravno kulturo neke družbe
- danes se zmanjšujeta spontanost in zaupanje ter se povečujeta formalizem in zanašanje na zakone in sodbe

Question 6

profesionalna pravna kultura

Answer 6

ideje in ravnanje ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s pravnimi procesi, ki potekajo v okviru pravnih institucij
- pogosto se pokažejo značilne razlike med splošno in pravno kulturo pravnikov (vprašanje krivde v pravnem postopku), zato bo potrebnega še veliko dela za razširitev in utrditev poklicno vzdrževanih norm in vrednot
- pravniška zavest se začne graditi že med poklicno pravniško socializacijo, kjer študenti prava pridobijo določene pravne vrednote, ki povzročijo, da se njihovo mnenje razlikuje od splošnega javnega (dober primer je vprašanje, če bi raje obtožili krivega človeka ali izpustili krivega – odgovor po pravnem izobraževanju in internalizaciji pravnih vrednot in norm bo skoraj vedno izpustiti krivo osebo)