PRAVNIŠKE POKLICNE DRUŽBENE VLOGE Flashcards
pojem družbene vloge
- normativno oblikovano pričakovanje ravnanja posameznika v določenem sklopu odnosov med ljudmi
- ločimo med pripisanimi (dane z rojstvom oz. primarno socializacijo, nanje ne moremo vplivati npr. spol, narodna skupnost) in pridobljenimi (lastna dejavnost in prizadevanje tekom življenja npr. oče, pravnik, zdravnik) družbenimi vlogami
- vsaki družbeni vlogi pripada določen družbeni status, ki ga potem prevzamejo tudi igralci vloge; ta status je objektivizirana posledica ravnanja posameznikov, ki so opravljali to vlogo, vsak posameznik pa s svojim ravnanjem vpliva na ta status – lahko ga vzdržuje, zvišuje ali niža … iz tega potem izhajajo dobri, povprečni, slabi pravniki itd.
- posameznikov status odvisen od kombinacije številnih vlog, ki jih opravlja (sin, študent, prijatelj, odvetnik, mož itd.), okolica pa nas pri fleksibilnih vlogah (prijatelj, oče npr.) ocenjuje bolj po osebnostnih značilnostih kot pri rigidnih (policist, sodnik npr.), pri slednjih nas bolj s pravnimi normami (institucionaliziran nadzor npr. odvetniška zbornica)
- zaradi opravljanja večih vlog prihaja večkrat do konfliktov med zahtevami, ki izvirajo iz njih (starš-trgovski potnik, nezdružljivost javne funkcije in pridobitne dejavnosti)
družbene prvine poklicne vloge pravnika
v zgodovini v slabše diferenciranih družbah pravniška poklicna vloga ni bila ločena od splošne vloge državljana ko pa postaja zapletena družbena organiziranost in diferenciranost pravnih norm in se poudarjajo vrednote pravne države, takrat pride do poklicne družbene vloge pravnikov
- loči se sloj ljudi, ki s svojim delom v pravnih procesih pridobiva sredstva za življenje vloga, ki jo nekdo opravlja z namenom preživljanja pa je v preprosti opredelitvi označena za (pravniško) poklicno vlogo
kompleksnost panjurdizacija
delitev dela monopol
- obsežnost in zapletenost sodobnih pravnih sistemov vodi do specializacije oz. diferenciacije pravniških poklicnih vlog, kljub objektivni potrebi po specializaciji pa naj bi bil pravnik »generalist« (široko in temeljito osnovno pravniško znanje in obvladovanje metod dela na vseh pravniških področjih na splošno)
- pravniki so razporejeni po vseh segmentih družbe; v Sloveniji je bilo v novem tisočletju približno 7000 pravnikov – največ pravnikov je zaposlenih v upravi in javnih službah (45%), sledi pravosodje (35%), temu pa gospodarstvo (20%)
- status pravniškega poklica se je izboljšal predvsem po osamosvojitvi napram zgodnjim letom jugoslovanskega socializma in ideji o odmiranju države in prava, je pa danes še vedno za zdravniki, ki uživajo izjemno visok status, in npr. računalniškimi inženirji
sodniška poklicna vloga
- državljan RS, 30 let, diplomirani pravnik, opravljen pravniški državni izpit, osebnostno primeren (zrelost, modrost, izkušenost)
- dolgotrajen proces formalnega izobraževanja in usposabljanja (diploma, državni pravniški izpit, praktično usposabljanje) + večletne delovne izkušnje tudi po zaposlitvi se mora sodnik stalno izobraževati in izpopolnjevati
- sodnik mora varovati nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe, ne sme opravljati dejavnosti, ki niso združljive s sodniško službo, soditi mora v razumnem roku, biti mora ustvarjalen v procesu interpretiranja določb v konkretnih primerih
- vpliv javnosti na delo sodnika: posredno preko predstavniškega telesa, ki sprejema zakonodajo in proračunska sredstva za sodišča ter voli sodnike + stališča javnega mnenja
- sodnik nosi službeno oblačilo – togo (črno), s tem je na simbolni ravni izkazano dostojanstvo in resnost sodniškega poslanstva, varuje tajnost podatkov o strankah in ne sprejema daril
- ocenjuje se kakovost sodnikovega dela, to izvajajo personalni sveti sodišč (merila: strokovno znanje, delovne sposobnosti, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, varovanje ugleda, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljeno dodatno delo, odnos do sodelavcev, sposobnost vodenja)
- kodeks sodniške etike poudarja ravnovesje med sodnikovo neodvisnostjo in njegovo odgovornostjo, posebej pa je urejeno tudi prenehanje sodniške službe (upokojitev po 70. letu, naklepno kaznivo dejanje z zlorabo položaja ipd.)
tožilska poklicna vloga
- tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe pred ustreznim sodiščem; delovanje tesno povezano z odkrivanjem kaznivih dejanj oz. njihovih storilcev, zato sodeluje s policijo in drugimi nadzornimi organi
- državne tožilce imenuje vlada na predlog ministra za pravosodje, generalnega tožilca izvoli državni zbor
- tožilci imajo manj samostojnosti, ker je državno tožilstvo hierarhično urejeno generalni tožilec daje splošna navodila za ravnanje tožilcev (enotna uporaba zakonov, izenačevanje politike pregona); nadrejeni tožilec lahko prevzame zadevo za katero je pristojen nižji državni tožilec
odvetniška poklicna vloga
- odvetnik daje pravne nasvete, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi organi, sestavlja listine, zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih
- podobni kriteriji kot pri sodniku, mora biti oseba vredna zaupanja opravljanja odvetniškega poklica in imeti ustrezne prostore ter opremo + 4 leta praktičnih pravniških izkušenj (vsaj 1 leto v odvetništvu)
- poklic se lahko opravlja individualno ali v odvetniški službi, odvetnik se prosto odloča, če bo prevzel stranko, stranka lahko prekliče pooblastilo odvetniku, ta pa se lahko odpove (a mora še en mesec opravljati dejanja za stranko)
- upravičen je do plačila za svoje delo, odvetniške storitve imajo omejitve reklamiranja oz. je ta skrčena samo na informiranje javnosti, se pa v družbi vseeno oblikujejo predstave o odvetnikih (znane družine, pojavljanje na tv)
- odvetnik mora biti obvezno včlanjen v odvetniško zbornico, ki ureja tudi disciplinsko odgovornost odvetnikov, zavaruje odvetnika pred škodo, odloča o pravici podeljevanja odvetništva itn.
Pomen socializacije za pravniško poklicno vlogo
- socializacija poteka danes v okviru pravnih fakultet, praktičnega usposabljanja in se konča z ustreznim (državnim) izpitom
- v procesu izobraževanja so ob pravni teoriji in razčlenjevanju pozitivnega prava odločilne še pravne vrednote – ponotranjanje teh bistveno konstituira strukturo poklicne pravniške vloge; predvsem zavest o človekovih pravicah in svoboščinah (vprašanje, kaj je slabše, obsoditi nedolžnega ali izpustiti krivega pravniki ne bodo dvomili o odgovoru izpustiti krivega)
- v času profesionalne socializacije se torej oblikujejo in internalizirajo tipične sestavine pravniške poklicne vloge, po katerih se ta razlikuje od drugih družbenih vlog … poleg pravnih vrednot in poznavanja pravil sta to še zavest o družbenem pomenu poklica in specifičen način pravniškega razmišljanja oz. logike
Vloga pravnega študija v procesu socializacije za pravniške poklicne vloge
- s študijskim programom na prvi stopnji mora diplomant pridobiti splošne kompetence (ne uči se na pamet):
• široko splošno znanje, ki zajema tudi druga področja družboslovja in ki zagotavlja
splošno razgledanost, ki je temeljni pogoj kakovostnega pravnega odločanj
• specifično znanje na vseh temeljnih pozitivnopravnih področjih javnega in
zasebnega prava, ki tvorijo jedro pravniškega državnega izpita;
• usposobljenost za prenos teoretičnega znanja v prakso z zmožnostjo reševanja
primerov in priprave pravnih aktov;
• sposobnost uporabe različnih interpretativnih metod razlage pravnih besedil,
• uporaba pravniškega silogizma in argumentacije;
• zmožnost učinkovitega ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja o pravnih
vsebinah;
• zmožnost temeljnega znanstvenoraziskovalnega dela in iskanja pravnih virov;
• spodbujanje družbeno odgovornega mišljenja in kritičnega odnosa do družbenih
dogajanj;
• spodbujanje najvišjih standardov etike pravniškega poklica;
• iniciativnost in samostojnost pri odločanju
praktično usposabljanje po zaključenem pravnem študiju
- za delovanje v pravosodju je treba opraviti pravniški državni izpit
- pisni del: izdelava pisnih nalog s kazenskega in civilnega področja oz. izdelava sodne odločbe; ustni del: civilno pravo (materialno in procesno), kazensko (materialno in procesno), upravno pravo, upravni postopek in upravni spor, temelji gospodarskega prava, temelji delovnega prava, ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave, temelji ureditve EU
poklicna morala pravnikov
POKLICNA MORALA PRAVNIKOV
- splošna poklicna etika je sistem moralnih pravil za ravnanje ljudi, ki opravljajo določen poklic; za sankcioniranje poklicnih moralnih pravil skrbijo posebne organizacije, ki tudi ustvarjajo oz. kodificirajo moralna pravila določenega poklica ta pravila pogosto zbrana v posebnih zbirkah – (deontoloških) kodeksih
- kodeksi zapisujejo uveljavljena moralna pravila in načela nekega poklic, s tem torej predpisujejo določeno vedenje in ravnanje posameznikov in vstopijo v svet, ki si ga navadno lasti pravo kodeks etike združuje v sebi značilnosti obeh svetov (prava in morale)
- neposredna pravna zavezujočnost etičnih kodeksov je omejena na majhen krog eksplicitno določenih primerov … bistvena vloga, ki jo igrajo etični kodeksi v pravu, je vloga vira morale za tolmačenje pravnih pravil, poskusi integriranja etičnih kodeksov v pravni sistem pa povzroči transformacijo etičnih kodeksov v pravne zapise moralnih pravil (s tem se izgubi pojmovna odprtost morale, ki je njena bistvena lastnost)
- poklicna etika utrjuje zavest o pripadnosti določenemu poklicu, vpliva na njegov družbeni ugled in razvija občutek za poklicno čast
- pri pregledu različnih kodeksov pridemo do nekaterih skupnih točk: neodvisnost in nepristranskost, strokovnost (skrb za nadaljnje usposabljanje), diskretnost/tajnost informacij, nezdružljivost, skrb za čast in ugled
vrste kodeksov
Kodeks sodniške etike (Sodni svet in Slovensko sodniško društvo), Kodeks odvetniške poklicne etike (Odvetniška zbornica Slovenije), Kodeks državnotožilske etike (Državnotožilski svet), Kodeks notarske poklicne etike (Notarska zbornica Slovenije)
