POLITIKA IN PRAVO

Question 1

opredelitev politike v ožjem smislu

Answer 1

politika je usmerjanje družbe s pomočjo države; politika obsega delovanje države, sodelovanje med državami in mednarodnimi institucijami ter konstituiranje države in mednarodne skupnosti

Question 2

opredelitev politike v širšem smislu

Answer 2

politika je usmerjanje človeške dejavnosti katerekoli vrste v določeni smeri tj. za uresničevanje določenega cilja; če dojemamo politiko kot obliko človekove dejavnosti ali prakse, je ta pojem tesno povezan s pojmom moči

Question 3

3 razsežnosti opredlejevanja politike

Answer 3

institucionalna
normativna
procesna

Question 4

institucionalna razsežnost

Answer 4

nanaša se na strukturo in dinamičnost tega specifičnega družbenega področja oz. okolja; v ospredju razlikovanja zasebna/javna sfera, oblika političnega sistema, državno/civilnodružbeno in na družbene akterje, ki nastopajo v tej sferi in njihovo delovanje npr. politične stranke, interesne skupine, mediji, državni organi

Question 5

normativna razsežnost

Answer 5

nanaša se na vrednote ali ideale in cilje na posameznih družbenih področjih, ki naj bi jih skušali doseči v okviru neke politične skupnosti (npr. države)

Question 6

procesna razsežnost

Answer 6

nanaša se na postopke oblikovanja in izražanja politične volje, ki je potrebna za dosego temeljnih družbenih vrednot in ciljev, ki so bili opredeljeni kot takšni

Question 7

dejavniki, ki soodločajo politično sfero

Answer 7

interesna podstat družbe, gospodarska (ekonomska) sfera in (politična) ideologija

Question 8

interesna podstat

Answer 8

interesi spodbujajo in usmerjajo politične procese (politični proces kot boj med interesi in družbenimi skupinami); politični liberalizem poudarja enako težo vseh interesov, ki se pojavijo v politični družbi, a praviloma je tako, da imajo interesi ekonomsko močnejših posameznikov veliko prednost pred drugimi interesi, torej v boju dolgoročno zmagujejo ekonomsko in politično vladajoči sloji

• politika interesno determinirana, ker je mogoče samo preko nje doseči učinkovito prednost za določene interese (interesi se morajo uveljaviti kot splošni, da dobijo možnost uresničitve)
• politični procesi rezultat zavestnega delovanja posameznikov in družbenih skupin in usmerjenosti k uresničitvi določenih interesov, a vedno omejeni z objektivnimi možnostmi (materialna proizvodnja, razredna struktura globalne družbe)
• v političnem življenju boj za vpliv na državno oblast, pri tem prihaja do sodelovanja, kompromisov, sprememb ciljev …

Question 9

gospodarski sistem

Answer 9

običajno ne učinkuje neposredno na sprejemanje političnih odločitev, ampak je povezan z obstojem družbenih razredov, ti pa ob družbenih vrednotah in ideologiji vplivajo na vsebino državne politike àna teh temeljih se oblikujejo politične organizacije (npr. stranke), ki izražajo naprej ideologijo nekega razreda in to predstavljajo kot splošne in posebne vrednote

Question 10

MEDSEBOJNO VPLIVANJE (RAZMEJITEV) PRAVA IN POLITIKE

Answer 10

• pravo je po eni strani vedno izraz prevladujoče politične moči oz. ideologije tistih družbenih skupin, ki ga v pretežni meri določajo, po drugi strani pa se pravo kot bolj ali manj avtonomna pojavnost, vedno vzpostavlja tudi kot lastna moč
• na eni strani je pravo torej oblika, skozi katero se izraža družbena moč, na drugi strani pa je relativno avtonomen družbeni dejavnik
• nekatere zadeve sodijo čisto v pravno sfero (pravdni postopek med sosedoma glede meje med parcelama), nekatere pa čisto v politično (lobiranje nevladne organizacije pri politični stranki), nekje pa prihaja do prekrivanj obeh sfer (sprejemanje zakona v parlamentu)
• političen sistem pomemben del okolja za pravni sistem (ob gospodarskem, kulturnem, religioznem …); politika pravu npr. določa glavno vsebino duh in smisel (zato boj za oblast – nadzorovanje ravnanja ljudi!) – ni pa pravo samo zaradi tega »orodje politike«

Question 11

3 vrste pravnih norm

Answer 11

norme, popolnoma določene s strani politike, delno politično determinirane norme in norme, ki so v celoti tehnično-pravne narave in neodvisne od politike

Question 12

demokracija

Answer 12

Slovenija je demokratična republika, torej ima demokratični politični sistem

• demokracija je le kontingenčni (eden izmed možnih; avtokracija, aristokracija, plutokracija …) okvir politike à danes marsikatera država sebe pojmuje kot »demokratično«, ker naj bi ji to podelilo legitimnost, de facto pa je stanje daleč od tega (Demokratična ljudska republika Koreja)
• demokracija je oblast, ki izvira iz ljudstva, pripada ljudstvu in jo je treba uporabljati za ljudstvo
• demokracija je torej oblika političnega sistema, v kateri pri oblikovanju skupne volje (oblasti) sodelujejo vsi tisti, ki so ji podvrženi … pri realizaciji pa postane jasno, da zahteva takšna zasnova izvajanja politične oblasti nekatere omejitve in da je vodenje politične skupnosti v rokah vodenih le potencialnoà fizične (starost) in psihične lastnosti tistih, ki ustvarjajo skupno voljo; razmerje med tistimi, ki dejansko sodelujejo pri oblikovanju skupne volje proti tistim, ki ne; odločanje po načelu večine in nujnost podrejanja takim odločitvam; kompleksnost sodobne družbe in delitev dela ter posledična potreba po vključevanju posrednikov (strank) …
• državljani EU demokracijo ne uvrščamo med najpomembnejše vrednote, prav tako pa v Sloveniji večinsko vlada nezadovoljstvo nad demokracijo (90%, 2017)

Question 13

demokratični deficit

Answer 13

pojem, da se zdijo politične institucije države in EU »navadnim državljanom oddaljene, zaradi česar so nedostopne in odtujene« à vprašanje, ali so volivci dobili, kar so želeli in ali so volivci zadostno zastopani v političnem procesu in imajo vzvode, da nanj vplivajo?

Question 14

predstavniška demokracija

Answer 14

danes prevladuje predstavniška demokracija (periodične volitve, politične stranke), tako bo tudi v prihodnje, korektiv pa bodo razne alternativne oz. neformalne oblike delovanja državljanov

Question 15

ustavna demokracija

Answer 15

sodobne države so tudi ustavne demokracije, kar pomeni, da mora biti ravnanje oblastnih organov in odločitve večine vedno tudi v skladu z ustavo in so tako odločitve podvržene in omejene z ustavnimi načeli ter človekovimi pravicami

Question 16

oarticipativna demokracija

Answer 16

poznamo še model participativne demokracije: posameznike skuša neposredno vključiti v postopke sprejemanja odločitev, pozornost je usmerjena k oblikovanju dobro osveščenih državljanov, ki jih trajno zanima proces vladanja, končni cilj je vpeljava neposredne odgovornosti strankarskih uradnikov do članstva

Question 17

deliberativna demokracija

Answer 17

deliberativna demokracija pa v ospredje postavlja oblike komunikacije, s katerimi poskušamo z argumenti utemeljiti zavzeto stališče in tiste z nasprotnimi pogledi prepričati, da se nam pridružijo à bistvo je v procesu razpravljanja (ta legitimira politično odločitev) in ne v glasovanju oz. večinskem odločanju

Question 18

pojmovanja predstavništva

Answer 18

pravno
sociološko
politološko

Question 19

pravno pojmovanje predstavništva

Answer 19

predstavništvo se tu dojema kot mandat ali pooblastilo; politik, ki je izvoljen v parlament, vsaj v določenem obsegu deluje na podlagi ljudskega mandata, njegova moč pa izvira iz pooblastila, ki ga je dobil od volivcev, slednji pa lahko predstavnikom odtegnejo pooblastilo s tem, da jih ne izvolijo ponovno

• danes je uveljavljeno (sodobno) neodvisno predstavništvo in reprezentativen mandat (in ne imperativen, ki je značilen za starejša obdobja); obstaja eno volilno telo in „ena volja naroda“

Question 20

sociološko pojmovanje predstavništva

Answer 20

predstavništvo primerja z reprezentativnostjo (je zrcalo družbe); govorimo o zmožnosti parlamenta, da odraža družbeno, spolno, etnično, generacijsko strukturo, kar naj bi veljalo za znamenje dobre integracije različnih družbenih skupin, zanemarjanje žensk ali pa delavskega razreda pa za znamenje slabega delovanja predstavniških institucij (danes uzakonjene kvote za ženske)

Question 21

politološko pojmovanje predstavništva in bistvo političnega predstavništva

Answer 21

predstavništvo dojema kot odgovornost – predstavniki morajo biti odgovorni tistim, ki jih predstavljajo

• bistvo političnega predstavništva je tu v možnosti nadzora nad politično močjo, nadzor pa je prepuščen tistemu, ki politične moči ne more uveljaviti sam (odnos obveščanja in rednega nadzora med vladanimi in vladajočimi), glavno orodje, ki zagotavlja nadzor, pa so volitve

Question 22

pravna država (formalni, vsebinski pomen, itd.)

Answer 22

• nasprotje »policijski državi«, v kateri ni pravne varnosti, prihaja do zlorab in samovolje
• pravna država formalno pomeni, da so državni organi (zlasti uprava in sodstvo) vezani na zakon (Rechtsstaat); državni organi morajo vezati vse svoje odločitve opreti na ustrezno odločbo zakona à legalnost oz. zakonitost pravne države, v teh zakonih pa morajo biti zajeti splošni družbeni interesi oz. temeljne človekove pravice
• vsebinsko pa pomeni, da se na normativni in dejanski ravni spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine – tako postane ob svobodi in enakosti pomembna tudi vladavina prava (rule of law) à legitimnost pravne države
• v pravni državi so temeljne pravice zavarovane z zakonom, oblast je deljena, sodstvo je neodvisno, uzakonjene pravice pa se udejanjajo v dejanskih družbenih/pravnih odnosih
• nasprotje pravni državi je ideološko-politična država, v kateri pravice veljajo samo za podpornike družbene ureditve, ni nazorskopolitičnega pluralizma, prevladuje načelo smotrnosti namesto zakonitosti
• nevarnost, da se odločanje preseli v odtujene centre moči globoke države, omrežij ipd. (»deep state«), ki določajo delovanje in sprejemajo odločitve, ki se potem le pokrijejo s formalno zakonitostjo

Question 23

politična stranka

Answer 23

združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti in v Evropski parlament

Question 24

značilnosti političnega organiziranja

Answer 24

so politične organizacije, prek katerih poteka borba za uveljavljanje ekonomskih, političnih in kulturnih interesov, uveljavljanje katerih pa je vezano na državno oblast, kar je tudi osnovni cilj političnih strank

• stranke so posredniki med civilno družbo in politično državo ter nastajajo zaradi širših interesov družbenih slojev in ne zaradi ožjih posamičnih, za slednje nastajajo interesne skupine in skupine pritiska
• v SLO splošno nezaupanje v politiko in stranke
• stranke se v parlamentarni demokraciji povezujejo v koalicije (pozicija), nasproti jim stoji opozicija, ki koalicijo pogosto kritizira, nadzira in predlaga alternativne rešitve

Question 25

pravno urejanje političnih strank (splošno in naštej)

Answer 25

naša zakonodaja ureja ustanavljanje in prenehanje strank, notranjo ureditev oz. organizacijo, način delovanja in financiranje

• ustanovitev in prenehanje
  notranja ureditev
  deloavnje
  financiranje

Question 26

ustanovitev in prenehanje

Answer 26

stranko lahko ustanovi 200 polnoletnih oseb, stranka pa postane pravna oseba z vpisom v register, člani podpišejo pristopno izjavo, stranke vodijo svoj register članov, ime in simboli stranke se morajo razlikovati od drugih; US lahko razveljavlja protiustavne akte političnih strank, z 2/3 večino sodnikov pa lahko stranke tudi prepove

Question 27

notranja ureditev

Answer 27

stranka mora imeti statut (temeljni pravni akt) in program (temeljni politični akt, vizija stranke), nujen je tudi vsaj organ predstavnikov vseh članov stranke in njen izvršilni organ

Question 28

delovanje

Answer 28

stranka deluje javno in ne sme delovati kot vojaško ali oboroženo združenje, pravno je predvsem urejen potek volilne kampanje (oglaševanje, spoštovanje pravic drugih kandidatov, javnomnenjske raziskave …)

Question 29

financiranje

Answer 29

stranke pridobivajo sredstva iz članarine, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja, proračuna; sredstva dobijo stranke, ki so zbrale vsaj 1% glasov volivcev

Question 30

VPLIV STRANKARSKIH PROGRAMOV IN POLITIČNIH DEKLARACIJ NA ZAKONODAJO

Answer 30

v programu stranke so strankina ideologija, cilji in sredstva za doseganje teh ciljev

• na podlagi programov strank pa se sklepajo koalicijski sporazumi med strankami, ki sestavljajo vlado, pozneje pa se oblikuje še normativni program dela vlade, vsebina slednjega pa se potem poskuša pretvoriti v splošne pravne akte (zakoni, podzakonski predpisi …)
• dejanske odločitve ne nastajajo v parlamentu, ampak že zunaj parlamenta v centrih političnih strank, kjer že zavzamejo politična stališča!
• program politične strankeà koalicijski sporazumà normativni program dela vladeà zakon àpodzakonski predpisà posamični upravni akt ali sodba sodišča
• politična deklaracija, ki v mednarodnem pravu ni obvezen splošni pravni akt, običajno sledi po kakšni socialni revoluciji ali narodnoosvobodilnem gibanju (Deklaracija o neodvisnosti, 1776); je slovesni politični dokument, ki potrjuje doseženo stanje ali pa ideale, ki jih je treba doseči v prihodnosti (Splošna deklaracija o človekovih pravicah 1948) … obvezne postanejo šele, ko se vrednote teh deklaracij prenesejo v ustrezne mednarodne pakte in pogodbe

Question 31

VPLIV POLITIČNIH STRANK NA IZVRŠILNO-UPRAVNO OBLAST

Answer 31

• vpliv političnih strank se kaže predvsem pri načinu kadrovanja v državni upravi po menjavi politične oblasti na volitvah; kadrovanje je odvisno od pravne (politične) kulture
• sistem plena (spoils system) pomeni, da stranka, ki zmaga na volitvah, sestavi vlado in na ključna mesta v državnih upravnih organih postavi svoje člane (predvsem se to dogaja na ministrstvih, strokovni del uprave je kadrovanju manj podvržen)
• pri sistemu zaslug (merit system) pa kadrovanje temelji pretežno na strokovnih merilih oz. sposobnosti kandidatov za določeno mesto

Question 32

interesna skupina definicija

Answer 32

nteresna skupina je skupina, ki je formalno organizirana in prostovoljna ter mobilizira možnosti vplivanja na urejanje javnih zadev

Question 33

razmejitev interesnih skupin od političnih strank

Answer 33

razlike med strankami in interesnimi skupinami: interesne skupine ne ciljajo na prevzem oblasti, ampak želijo nanjo le vplivati; ne želijo prevzeti odgovornosti za vodenje države; zastopajo ožje, specifične družbene interese (in lahko prenehajo delovati po uresničitvi interesa npr.)

• odnos med strankami in interesnimi skupinami: včasih stranka natančno določa in usmerja delovanje interesne skupine; drugič so lahko interesne skupine tako močne, da določajo delovanje stranke; med stranko in interesno skupino pa lahko poteka tudi koordinirano sodelovanje brez hierarhičnega razmerja (najpogosteje)
• neke vrste je primer inkorporacije interesnih skupin v državo/politiko Državni svet RS, ki ga URS opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov (korporativizem?)

Question 34

defincija lobiranja

Answer 34

delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila – za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na postopek ali vsebino prej navedenih odločitev

Question 35

metode delovanja interesnih skupin in pravno urejanje (lobiranje)

Answer 35

razne tehnike vplivanja, ki so lahko neposredne (telefonski razgovori, osebni stiki, pisma, udeležbe na sejah delovnih teles) in posredne (vplivanje prek javnega mnenja – medijev)

• lobiranje težko pravno urejati zaradi prepletenosti oblik delovanja in vpliva interesnih skupin na politične procese, številčnosti subjektov, ki sodelujejo v teh procesih, konfliktnosti interesov, zapletenosti mehanizmov pol. odločanja in tega, da je lobiranje težko ločiti od drugih oblik sodelovanja in vplivanja posameznikov na odločitve

-poklicnih lobistov pri nas dokaj malo (70), število stikov z elementi lobiranja se veča

• lobiranje pri nas ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ta določa, da mora biti lobist vpisan v register lobistov, se lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije, navesti mora cilj lobiranja in ne sme dajati zavajajočih informacij
• lobiranec lahko privoli v lobiranje samo registriranemu lobistu, o stikih mora poročati predstojniku in Komisiji za preprečevanje korupcije, ne sme prejemati daril, podkupnin …