AVTONOMNE PRAVNE INSTITUCIJE IN CIVILNA DRUŽBA Flashcards
sferi družbenega delovanja
državna in civilnodružbena – danes vse tesneje povezan
civilna družba definicija
civilna družba je domena organiziranega življenja družbe, ki je odprta, prostovoljna, samouresničujoča, neodvisna od države in vezana na pravni red oz. sfero skupnih norm prostor, kjer ni države
- akterji politične in ekonomske sfere so neposredno povezani z državno močjo in gospodarstvom in želijo slednja obvladovati in voditi – civilna družba pa ni odvisna od moči države in te ne želi prevzeti
negativna definicija civilne družbe
sklop družbenih odnosov, kjer ni navzoče državno delovanje in se tam pojavlja svobodna dejavnost ljudi in skupin; pozitivna definicija pa poudarja tri prvine: pluralizem in svobodno (avtonomno) delovanje, neodvisno javnost in demokratično zakonitost (pravnost)
- razni pluralizmi v družbi omogočajo tudi za nas pomemben pravni pluralizem, kar pomeni, da poleg države kot osrednjega pravotvornega subjekta ustvarjajo pravne norme tudi subjekti civilne družbe (lokalne skupnosti, društva, gospodarske organizacije, avtonomne javne službe) s tem da v civilni družbi je dopustno vse, kar ni prepovedano, državi pa je nekaj dopustno le, če je izrecno dovoljeno
naodvisna javnost
se pogosto izraža prek javnega mnenja; o razviti javnosti govorimo pod pogoji, da je odsoten državni nadzor, možnost organiziranja ljudi za uresničitev idej, možnost odgovarjanja prizadetih na izjave, ravnotežje med ustvarjalci in prejemniki idej
ravni javnosti
v javnosti se s posredovanjem ustreznih komunikacijskih sredstev vzpostavljajo številni družbeni odnosi in procesi sodobna teorija razlikuje mikro-, mezo- in makroraven javnosti
mikroraven
javnost se manifestira v kavarnah, na diskusijskih krožkih, v cerkvenih skupinah, prijateljskih skupinah … iz katerih pogosto zrastejo različna družbena gibanja in javne demonstracije; v primarnih družbenih skupinah se namreč vzpostavljajo neposredni odnosi med ljudmi, ki med seboj komunicirajo v daljšem obdobju in niso specializirani le na ozka področja družbenega delovanja – te skupine niso organizirane, ampak so pravzaprav izvirno polje civilne družbe (za organizirane skupine so namreč značilni delitev dela, vstopni pogoji, vodstveni organi …)
mezoraven
javnost, ki se oblikuje pod vplivom medijev, ta javnost je v izhodišču omejena na nacionalno državo, čeprav danes postaja vse manj zaprta v nacionalne meje, ker jih sodobna tehnologija komuniciranja radikalno podira
makroraven
širi se prek meja ozemeljske nacionalne države in se oblikuje pod vplivom svetovnih medijskih hiš; z njihovim delovanjem nastaja »svetovno občinstvo«, ki oblikuje mnenje o skupnih javnih zadevah naddržavnega pomena
demokratična zakonitost
izvira iz spoznanja, da je pravo nujna sestavina vseh oblik združevanja ljudi in je sestavina brez katere družba ne more obstajati; pravo omogoča obstoj in delovanje civilne družbe (svoboda govora, pravica do zbiranja in združevanja) obenem pa se tudi v okviru civilne družbe oblikujejo vsebinske podlage za razvoj (državnega) prava oz. nastajajo avtonomne pravne norme (področje človekovih pravic in civilnega prava)
institucionalizem civilne družbe
sodobne države lahko učinkovito vladajo ne samo zaradi dopuščanja, temveč celo podpiranja civilne družbe
- civilnodružbene organizacije opravljajo vlogo podpore ali protiuteži državnemu delovanju v zadevah javnega pomena
- primeri civilnodružbenih subjektov so: društva, zasebni zavodi, ustanove/fundacije, verske skupnosti, zadruge, zbornice, sindikati … tudi najbolj omenjeni v zakonodaji
- v civilni družbi se razvije poseben institucionalizem, ki tudi v tej sferi zagotavlja določeno mero predvidljivosti pri vzpostavljanju družbenih odnosov in nujno potrebno varnost … Zaradi obstoja neke potrebe nastane v civilni družbi odločitev o oblikovanju posebnih organizacij oz. njihovi vključitvi v ustrezno institucijo, da bi nato v naslednjem koraku to institucijo povezale določene družbene vrednote in normativni okvirji
- posamezniki privolijo v pravila določene institucije v zameno za koristi članstva
nevladne organizacije
društva, (zasebni) zavodi) pomembni za izvajanje družbenega nadzora nad ukrepi državne oblasti; uresničujejo neko družbeno koristno poslanstvo ali pa se združujejo na podlagi nepridobitnega interesa
- nevladna organizacija izpolnjuje naslednje pogoje: je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v RS, ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava, je nepridobitna, neprofitna, neodvisna od drugih subjektov, ni organizirana kot politična stranka, cerkev, druga verska skupnost, sindikat ali zbornica
družbena gibanja
podobno (kot nevladne organizacije) delujejo družbena gibanja, ki pa so manj institucionalizirana z manjšo notranjo kohezivnostjo in dolgoročno naravnanostjo (mreže pretežno neformalnih odnosov med posamezniki in skupinami, ki so oprte na skupna prepričanja in vrednote ter se mobilizirajo okoli konfliktnih družbenih tem; prizadevajo si za družbene spremembe, pogosto v obliki protesta)
- prihaja pa seveda tudi znotraj civilne družbe do notranjih napetosti, konfliktov in celo uporabi fizičnega nasilja – to izhaja iz pluralizma civilne družbe (ena stran drugi vsiljuje ideje in pri tem uporablja različne bolj ali manj legitimne vzvode)
PRAVOTVORNOST CIVILNE DRUŽBE
poseben vidik pravnosti civilne družbe je avtonomno (samoupravno) pravo, ki zajema bolj ali manj (lahko povsem ločeno ali pa do neke mere odvisno od drž. prava) samostojno pravotvorno dejavnost sprejemanja pravnih norm in nadzora nad njihovim izvrševanjem v samoupravnih organizacijah, lokalnih skupnostih, gospodarskih družbah, društvih …
- samoupravni subjekti lahko avtonomne pravne norme oblikujejo v okviru ustave in zakonov
- pravni sistemi niso nikdar sestavljeni samo iz heteronomnih pravil (pravila, ki jih del družbe izdaja kot obvezne zapovedi, brez sodelovanja in soglasja tistih, na katere se te zapovedi nanašajo), ampak so vedno zraven tudi določene avtonomne norme
- v tradicionalni družbi omejitve postavodajalca običaji in religija, danes javno mnenje (mediji!)
- sprejemanja splošnih pravnih aktov poteka na organiziran način v samoupravnih skupnostih – lokalni samoupravi, religioznih organizacijah, znanstvenih korporacijah, gospodarskih družbah, sindikalnih združenjih (primeri: statuti mest/občin/univerz, splošni akti cerkvenega prava, statuti delniških družb, kolektivne pogodbe)
pravni pluralizem
opisuje različne ravni prava, ki obstajajo znotraj ene države oz. družbe in svojo legitimnost pogosto črpajo iz različnih virov … gre za soobstoj več pravnih redov na istem družbenem področju (opredeljen je lahko geografsko/prostorsko ali personalno/osebno)
pravno in družbeno pojmovanje medijev
mediji so časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti
- mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij
