DRUŽBENE FUNKCIJE IN UČINKOVANJE PRAVA V DRUŽBI

Question 1

pogledi na družbene temelje pravnih norm

Answer 1

Aristotel: vzrok političnega organiziranja (s tem pa pravnega sistema) je treba iskati v družbeni naravi človeka
- Rousseau vidi temelj države in prava v družbeni pogodbi med posamezniki
- izhodišče, da je treba temelje prava iskati v ideji pravice in pravičnosti
- Weber razvoj prava povezuje s težnjo človeka oz. moderne družbe k racionalnosti
- Durkheim in Doguit razvijeta teorijo o družbeni solidarnosti (organska solidarnost temelj obstoja pravnega reda)
- funkcionalisti kot namen pravne regulacije poudarjajo vrednotni sistem družbe in družbeno integracijo
- teorija sile: vojne med plemeni, pri čemer so močnejša plemena vsilila svojo državo in pravo poražencem
- marksizem išče determinante oblikovanja prava v družbenoekonomski bazi

Question 2

funkcije in disfunkcije

Answer 2

pomen besede funkcija je pogosto nejasen
- funkcije so tiste prepoznane posledice (pojava), ki prispevajo k prilagajanju ali uravnavanju nekega sistema; in disfunkcije tiste prepoznane posledice, ki zmanjšujejo prilagojenost in uravnanost sistema

Question 3

teoretične funkcije

Answer 3

naloge, ki jih pripisujemo delovanju prava na podlagi splošnih predstav o pravu in njegovi vpetosti v družbeni kontekst; v določeni meri predpostavljamo, čemu je je pravo v družbi namenjeno, kako učinkuje, k čemu prispeva

Question 4

empirične funkcije

Answer 4

opravka imamo z resničnimi učinki oz. posledicami prava, kot jih je mogoče ugotoviti na podlagi empiričnih raziskav družbene stvarnosti; lahko se izkaže, da delovanje prava v praksi ne dosega zastavljenih ciljev oz. namena in da ne izpolnjuje (v celoti) tistih funkcij, ki mu jih v družbi na splošno pripisujemo

Question 5

razlikovanja med manifestnimi in latentnimi funkcijami

Answer 5

prve se nanašajo na tiste objektivne posledice, ki so namerne in kot take prispevajo k prilagajanju ali preurejanju neke enote (osebe, podskupine, družbenega ali kulturnega sistema); druge se nanašajo na posledice iste vrste, ki pa so nenamerne in neprepoznavne

Question 6

temeljne funkcije prava

Answer 6

integrativna
legitimacijska
planska oz preskrbovalna
informacijska oz edukativna
stabilizacijska
inovacijska

Question 7

integraticna funckija

Answer 7

pravo v vlogi družbene integracije, kot mehanizem družbenega vključevanja in povezovanja, lahko deluje kot vključevalni (a tudi izključevalni) družbeni mehanizem, ki skrbi za kohezivnost, notranjo povezanost skupine:
koordinativna
reaktivna

Question 8

kordinativna funkcija

Answer 8

usmerjanje in koordinacija družbenega vedenja in ravnanja; pravo omogoča normalen (tj. stabilen) potek vsakdanjega življenja s tem, da odpravlja različne negotovosti v naših družbenih interakcijah, stabilizira naša pričakovanja, in sicer tako, da zagotavlja jasne in določne usmeritve, kako je treba v določenih situacijah ravnati, na kar se je mogoče nato v pretežni meri zanesti

Question 9

reaktivna funkcija

Answer 9

preprečevanje in reševanje družbenih konfliktov. (obravnavano v okviru delovanja sodstva oz. pravosodnih institucij)

Question 10

legitimacijska funkcija

Answer 10

pravo deluje kot družbeni mehanizem, s pomočjo katerega poteka organizacija in legitimiranje sistema družbene moči oz. oblasti.

Question 11

planska oz preskrbovalna funkcija

Answer 11

: pravo v družbi ne skrbi le za trenutno stanje
družbenega sožitja, reda in miru med posamezniki, ampak je usmerjeno (tudi) v prihodnost in v širši družbeni interes, ki presega potrebe usklajevanja posameznikov v posamičnih družbenih odnosih; pravo deluje kot sredstvo za načrtovanje smeri, v katero želimo usmeriti razvoj družbe

Question 12

informacijska oz edukativna funkcija

Answer 12

pravo deluje tudi kot eden od instrumentov prenašanja oz. posredovanje družbenih norm in vrednot

Question 13

stabilizacijska funkcija

Answer 13

pravni sistem sredstvo družbenega nadzora in razreševanja konfliktov, kot tak zagotavlja določeno stabilnost, predvidljivost in varnost v družbenih razmerjih – zato je pravo statično in se spreminja počasi

Question 14

inovacijska funkcija

Answer 14

pravne norme so lahko tudi dejavniki družbenih sprememb, kar je vidno predvsem po raznih socialnih revolucijah, ko si novi vladajoči utrjujejo moč s pravnimi normami

Question 15

pravna veljavnost

Answer 15

pravne norme, ki jih je sprejel pristojen organ, v predvidenem postopku in so v predvideni pravni obliki; veljavnost posamezne pravne norme v tem smislu ni vezana na vprašanje njene dejanske učinkovitosti

Question 16

pravna učinkovitost

Answer 16

večplasten pojem; v vsakem primeru pa nas pravne norme v tem kontekstu zanimajo (tudi) v relaciji do pravne resničnosti: v kolikšni meri pravne norme
dejansko (v praksi) služijo kot merila, ki usmerjajo družbeno dejavnost

Question 17

kaj pomeni učinkovanje prava

Answer 17

pravna pravila in načela se izvršujejo v praksi, v dejanskem življenju, ne ostanejo mrtva črka na papirju
(i) vedenje in ravnanje pravnih naslovnikov, ki ni v nasprotju s pravnimi normami (tj. pravno-konformno ravnanje);
(ii) pripoznavanje oz. sprejemanje pravnih norm kot smernic, glede na katere oblikujemo naše vedenje in ravnanje v praksi;
(iii) doseganje ciljev oziroma namena, ki ga pravne norme zasledujejo, zaradi katerih so bile sprejete;
(iv) vse posledice (učinke), ki jih imajo pravne norme, ne glede na to, ali so bile te predvidene ali ne: vprašanje stranskih, nenačrtovanih učinkov pravega urejanja

Question 18

imamo različne ravni učinkovitosti prava

Answer 18

primarno učinkovanje preko prostovoljnega (konformnega) ravnanja pravnih naslovnikov;
(ii) sekundarno učinkovanje preko uveljavljanja pravnih sankcij;
*(iii) poseben primer: simbolno učinkovanje (kulturni učinki pravne regulacije)

Question 19

dejavniki učinkovitosti prava

Answer 19

oblikovne značilnosti prave regulacije in okoliščine na strani pravodajalca:
pomen pravnih sankcij in izvedbena raven prave regulacije
usklajenost s splošnimi vrednostnimi predstavami pravnih naslovnikov
usklajenost z interesi in vrednotamu ključnih družbenih skupin
dejavniki v sferi psoameznika

Question 20

oblikovne značilnosti prave regulacije in okoliščine na strani pravodajalca:

Answer 20

(i) javna dostopnost (objava) in dejansko poznavanje (seznanjenost);
(ii) »ekonomičnost« pri normiranju, tj. izogibanje pretiranemu kazuističnemu normiranju in velikemu številu norm;
(iii) sistematična urejenost norm, tj. smiselna povezanost po posameznih pravnih področjih in znotraj posameznega zakona;
(iv) jasno in razumljivo oblikovan predpis, tj. ustrezen zakonski jezik;
(v) jasen namen, ki ga pravodajalec zasleduje s sprejemom predpisa

Question 21

pomen pravnih sankcij in izvedbena raven prave regulacije:

Answer 21

(i) primerne oz. ustrezne sankcije, glede na težo kršitve predpisa;
(ii) predviden učinkovit institucionalni nadzor;
(iii) dosledno izvajanje nadzora ter izvrševanja sankcij v primeru pravnih kršitev

• oblike pravnih sankcij: lahko so negativne ali pozitivne, represivne (povračilne) ali restitutivne (nadomestitvene), lahko so verbalne, fizične, premoženjske, družbene …
• nosilec sankcije je lahko posameznik/žrtev, družbena skupina, država, storilec sam; pravna sankcija pa je lahko naslovljena individualno ali kolektivno
• namen kaznovanja: s kaznovanjem država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda, vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj, predvsem pa ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca kaznivega dejanja omogoča, da se storilcu z ustrezno sankcijo omogoči dostojna vključitev v skupno družbeno okolje
• učinkovitost pravnih sankcij je odvisna od sorazmernosti kazni glede na težo kršitve, predvidene ustrezne institucije za izvrševanje, doslednosti/selektivnosti izvrševanja sankcij

Question 22

usklajenost s splošnimi vrednostnimi predstavami pravnih naslovnikov

Answer 22

pomembno zlasti za t. i. primarno raven učinkovanja prava, tj. učinkovanje preko prostovoljnega ravnanja; pomemben element stopnja legitimnosti države in prava oz. njunih nosilcev, tj. splošno javno zaupanje v pravo, oblast in njune institucije

Question 23

usklajenost z interesi in vrednotami ključnih družbenih skupin

Answer 23

deležnikov): pomemben v luči pluralistične strukture sodobnih (demokratičnih) družb, v katerih imajo pomembno vlogo bolj ali manj številčna in močna interesna in druga združenja oz. družbene povezave (skupine) – zaradi te značilnosti sodobnih družb težko pričakujemo polno vrednostno soglasje celotne skupnosti glede prava v celoti; za učinkovitost prava je zato pomembno ravnotežje med interesi in vrednostnimi predstavami temeljnih družbenih skupin, ki je posamezni sklop pravne regulacije zadeva

Question 24

dejavniki v sferi posameznika

Answer 24

v tem kontekstu gre za vprašanja socialne psihologije, torej, zakaj ljudje spoštujemo oblast, tj. individualni razlogi in motivi na strani posameznika (primeri):
(i) pokrivanje s posameznikovimi cilji in interesi,
(ii) strah pred odkritjem kršitev in sankcijami,
(iii) posnemanje zgledov in neformalni pritisk vrstnikov,
(iv) prepričanje o legitimnosti in dobronamernosti oblastnih institucij in oseb, ki so na teh mestih,
(v) moralni in pravni občutek posameznika, njegova vest

Question 25

načini seznanjanja s pravom

Answer 25

pravo bo uresničevalo svoje družbene funkcije tem bolje, čim bolj so ljudje seznanjeni s pravnimi predpisi in če jih čim več sodeluje pri sprejemanju pravnih norm
- pomembno je objavljanje zakonov (pridobitev po francoski revoluciji, danes Uradni list kot glasilo – avtentično besedilo zakona, vakacijski rok)
- intermezzo: Slovenci imajo težave s funkcionalno pismenostjo
- ignorantia iuris nocet: skrb državljanov je, da poznajo zakone, na njihovo nepoznavanje se ne morejo sklicevati (zelo zelo redko); to je fikcija, brez katere bi pravo težko delovalo
- obstaja pa institut pravne zmote

Question 26

poznavanje prava v splošni javnosti

Answer 26

¾ ljudi ne pozna nobenega zakona niti po imenu niti po naslovu, večina tistih, ki ve, pa je kot vir navedla medije
- na vprašanje, kdo v Sloveniji sprejema zakone, je pravilno odgovorilo samo 35% ljudi (anketiranci so naštevali vlado, ljudstvo, sodišča ipd.)
- pravni naslovniki bi načeloma morali poznati nekaj osnovnih sklopov informacij o pravu: temeljne informacije o pravnem sistemu (ustavna oz. državna ureditev, znanje poiskati osnovne informacije na ključnih pravnih področjih), pravne informacije, ki so potrebne za opravljanje družbenih (poklicnih) vlog (vloga policista, študenta, zdravnika), pravne informacije, ki jih potrebujemo za določena opravila v konkretnih vsakdanjih situacijah (sklenitev prodajne pogodbe, napisati veljavno oporoko …)

Question 27

panjurdizacija odnosov v družbi

Answer 27

to pomeni širjenje obsega pravne regulacije in povečevanje pomena pravnih norm
- razlogi za to so: nova področja človekove dejavnosti (vesoljski poleti, kriptovalute …), poseganje države in prava na področja civilne družbe (socialna država: izobraževanje, zdravstvo …)  večja je gostota družbenih odnosov, interesov itn.
- imamo določen problem, ker se veča obseg zakonodaje, slednja se tudi nenehno spreminja, državljani ne sodelujejo dovolj pri njenem ustvarjanju … na koncu se ne daje dovolj pozornosti, zakaj se dejansko ne upošteva določene zakonodaje in poskušamo to spremeniti le s spreminjanjem norm in ne dejanskih odnosov

Question 28

pravni voluntarziem

Answer 28

pravo mora predvidevati samo takšna pravna razmerja in si zastavljati samo takšne pravne cilje in vrednote, ki so uresničljivi in so kot taki tudi izraz družbene resničnosti in njenih zakonitosti
- pravni cilji in vrednote morajo biti legitimni in usklajeni s pravnim izročilom, s splošno sprejetim vrednostnim sistemom in z načeli pravne države, morajo pa biti tudi pravnotehnično dognani in pravnoterminološko izbrušeni  v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da gre za “pravno vizionarstvo” oz. “pravni voluntarizem”, ki mu je parvo le slepo sredstvo za to, da se z njim uresničuje ali pa se vsaj hoče uresničevati politične cilje, ki so bili družbi vsiljeni in bili izbrani samovoljno (arbitrarno)
- primeri so nacizem, fašizem, stalinizem (tudi v Jugoslaviji)

Question 29

pravni idealizem

Answer 29

pravo mora posegati na področja, ki so primerna za pravno urejanje, družbeni odnosi in interesi npr. pogosto niso primerni za pravno urejanje in kadar pravno posegamo na takšna področja, obstaja nevarnost normativnega idealizma
- slednji goji iluzijo, da je mogoče s splošnimi pravnimi normami urejati vse vrste družbenih odnosov; pri tem zamenjuje spremembe norm z dejanskimi spremembami v družbi in goji zmotno prepričanje, da se bo s spremembo normativne sfere spremenila tudi družbena stvarnost (npr. razglasimo revščino kot protiustavno, ideja dr. Andraža Terška, ki je v času epidemije odplaval nekam daleč stran in potrebuje pomoč)