METODIČNI VIDIKI SOCIOLOGIJE PRAVA (METODOLOGIJA)

Question 1

spontano spoznavanje prava

Answer 1

lastno izkustvo, pripovedovanje drugih ljudi, mediji, »zdrav razum« in logika, tradicija …

Question 2

znanstveno raziskovanje

Answer 2

vnaprej pripravljeno, strateško vodeno, sistematično in k jasnemu cilju usmerjeno pridobivanje informacij, njihovo analiziranje, interpretiranje in vrednotenje

Question 3

sociologija prava in empirično preučevanje prava

Answer 3

sociologija prava empirično preučevanje prava, ki razširi zorni kot raziskovanja na družbeni kontekst, v katerem se pravna pravila in načela uporabljajo (in ne samo na pravna pravila, njihov pomen, sistematiziranje …) à od razpravljanja o pojmih in idejah preidemo k sklepanju o pravu in družbi na podlagi zbranih dejstev iz okolja

Question 4

paradigmatska okvorja sociološkega raziskovanja prava

Answer 4

pozitivizem in interpretativni pristop

Question 5

pozo+itivizem

Answer 5

• pozitivizem: družbena dejstva je možno objektivno opazovati, meriti in izraziti v številkah
• analize statistik razkrijejo korelacije, vzroke in zakonitosti človeškega vedenja
• zaželena uporaba znanstvenih metod in kritičnost do preučevanja subjektivnih duševnih stanj, ki jih ni mogoče opazovati

Question 6

interpretativni pristop

Answer 6

• interpretativni pristop: predmet družbenih ved je drugačen od naravoslovja; ljudje imajo zavest
• pozornost usmerjena v razumevanje družbenega vedenja in ravnanja, kar vključuje interpretiranje pomenov; posamezniki aktivno konstruirajo svojo družbeno realnost, človeško delovanje nemogoče razumeti brez razumevanja subjektivnih stanj posameznika
• k raziskovanju je mogoče in nujno pristopiti objektivno in je treba ohraniti nevtralen odnos; s tem se ne strinjajo metodološki pristopi, ki izhajajo iz kritične teorije – družboslovno raziskovanje ne more biti vrednostno nevtralno, pomembna je kritika obstoječe družbene strukture (razmerja moči, neenakost, podrejanje določenih skupin …)
• metode mogoče tudi kombinirati (metodološki pluralizem)

Question 7

osnovne faze raziskovalnega procesa

Answer 7

opredelitev problema in namena oz. ciljev raziskave, postavitev okvirja in oblikovanje hipotez (ti dve fazi sta zasnova raziskave), zbiranje podatkov z uporabo raziskovalnih metod oz. tehnik, analiza podatkov in sklepno ovrednotenje hipotez (drugi dve fazi sta izvedba zasnove)

Question 8

oris splošnega področja preučevanja in opredelitev problema

Answer 8

osredotočenost na trajne in ponavljajoče se družbene odnose à pomembni odnosi so eksistenčne narave, se ponavljajo, vanje vstopajo subjekti kot nosilci družbenih vlog

Question 9

• namen oz. spoznavni cilji raziskovanja:

Answer 9

kaj hočemo doseči z raziskovanjem à od tega odvisno oblikovanje raziskovalnih vprašanj oz. hipotez

Question 10

opredeljevanje ciljev

Answer 10

poizvedovanje (eksploratorno usmerjeno raziskovanje), opisovanje (deskriptivno ali opisno usmerjeno raz.), razlaganje (eksplanatorno ali pojasnjevalno raz.)

Question 11

poizvedovanje

Answer 11

običajno raziskovanje novega druž. pojava na področju raziskovanja (npr. kriptovalute in možnost pravnega urejanja le-teh), prvi obrisi nekega pojava in test, ali gre za pojav, ki bi ga bilo vredno natančneje raziskati

Question 12

opisovanje

Answer 12

cilj razčleniti in natančno opisati pojav, ki je predmet raziskave (izsek družbene resničnosti); ključni vidiki raziskovalnega problema, temeljne značilnosti, variacije, osnovne prvine … (npr. lobiranje v zakonodajnem postopku – kdo izvaja lobiranje, komu so predstavljeni predlogi, pri katerih zakonih je največ lobiranja in v kateri fazi, se udeleženci držijo standardov …) à ključni vprašanji »kaj« in »kako«

Question 13

razlaganje

Answer 13

cilj poiskati razloge, ki so pripeljali do nekega družbenega/pravnega pojava; pojasnitev, kakšen je vpliv tega pojava na družbenem/pravnem področju (kako je pravna ureditev zakonske zveze in družbenih razmerij pogojena s splošnimi družbenimi predstavami o partnerskih razmerjih in družini ali vpliv nove pravne ureditve v cestnem prometu na izboljšanje prometne kulture) à ključno vprašanje »zakaj«

Question 14

makrosociologija

Answer 14

preučevanje druž. strukture in njenih razvojnih zakonitosti na splošno; kako posamezni družbeni instituti zaznamujejo strukturo družbe in vplivajo na njen razvoj (npr. razmerje med pravom in globalizacijo – and vice versa)

Question 15

mikrosociologija

Answer 15

osredotočenost na ožje sklope družbenih odnosov oz. medsebojnih interakcij med posamezniki ali manjšimi družbenimi skupinami; preučevanje ožjih pravnih pojavov (npr. potek zakonodajnega postopka)

Question 16

dva izhodiščna pristopa oz. usmeritve raziskovanja

Answer 16

vprašanje ustrezne izbire metode za zbiranje podatkov); kvantitativni (ekstenzivni) in kvalitativni (intenzivni)

Question 17

kvantitativni

Answer 17

pojav nas zanima številčno, tiste značilnosti, ki jih je mogoče številčno ovrednotiti (zbiranje, obdelava in predstavitev podatkov v numerični obliki)

• podatki običajno kažejo obseg in razsežnost nekega pojava (v primerjavi z drugimi), pristop bližje pozitivizmu, prevladujoč deduktivni pristop (izhajanje iz neke teorije o raziskovanem pojavu, ki jo želimo na podlagi podatkov iz empirične raziskave preizkusiti oz. ovrednotiti) (npr. kako pogosto se sodišča opirajo na sodno prakso; v kolikšnem deležu vseh odločitev se sodišča opirajo na sodno prakso)

Question 18

kvalitativni

Answer 18

zbiranje podatkov v opisnih, neštevilčnih oblikah (pojav nas zanima globinsko, preučimo značilnosti pojava in razčlenimo njegove sestavne elemente)

• interpretativna paradigma, induktivni pristop (v izhodišču empirična raziskava, s katero zberemo podatke, ki bodo podlaga za oblikovanje teorije o pojavu) (npr. na kakšen način se sodišča opirajo na sodno prakso; ali se sodnik čuti vezanega na odločitev sodišča v podobni zadevi, čeprav se z njo ne strinja ipd.)

Question 19

časovni vidik delitev

Answer 19

presečne in longitudinalne

Question 20

presečne

Answer 20

raziskovani pojav nas zanima na določeni čas. točki ali v določenem časovnem obdobju; zanima nas struktura in posamezne značilnosti (npr. značilnosti in obseg gospodarske kriminalitete v letu 2018)

Question 21

longitudinalne

Answer 21

opazovanje raziskovalnega pojava skozi daljše čas. obdobje; omogočajo nam opazovanje družbenih procesov in sprememb (npr. značilnosti gospodarske kriminalitete od začetka gospodarske krize do danes)

Question 22

kaj še postavimo v okvioru raziskave

Answer 22

• v okviru raziskave postavimo tudi definicije in opredelitve ključnih pojmov in pojmovnih zvez, ki bodo uporabljene v raziskavi
• opredelitev udeležencev raziskave pomemben parameter (pomembni naročnik, raziskovalec in raziskovanec)

Question 23

raziskovalna vprašanja ali hipoteze

Answer 23

• postavitev raziskovalnih vprašanj ali hipotez: natančnejša opredelitev, kaj točno nameravamo preverjati v okviru širšega problema à iskanje odgovorov na vprašanja je jedro celotnega raziskovalnega projekta
• običajno hipoteze v trdilni obliki kot še ne preverjene trditve o a) obstoju nekega pojava, b) velikosti pojava, c)povezanosti z drugim pojavom ali vzročni povezavi z družbenim pojavom
• oblikovane hipoteze usmerjajo preučevanje izbranega problema in med seboj povezanih družbenih dejstev

Question 24

spremenljivke

Answer 24

neodvisne, odvisne in intervenirajoče (variable) spremenljivke

Question 25

neodvisne spremenljivke

Answer 25

opisujejo, razvrščajo, pojasnjujejo pojav, ki ga raziskujemo; dejavniki, pod vplivom katerih se kažejo posamezne lastnosti predmeta preučevanja (odvisne spremenljivke)

Question 26

odvisne spremenljivke

Answer 26

nanašajo se na sam raziskovalni pojav, ki jih opisujemo, razvrščamo ali pojasnjujemo pod vplivom neodvisnih spremenljivk

Question 27

izbira ustreznih raziskovalnih metod oz. tehnik

Answer 27

cilj zagotoviti veljavnost, zanesljivost in natančnost ugotovitev raziskave; pridobljene ugotovitve čim bližje resnici

• ob vsaki ponovitvi raziskave bi morali v nespremenjenih okoliščinah dobiti enake rezultate
• na koncu raziskave sledi sintetični prikaz ugotovitev in potrditev (delna) ali zavrnitev (delna) hipotez à prikazani morajo biti resnični družbeni/pravni odnosi in nakazana rešitev družbenih problemov v prihodnosti

Question 28

raziskovalne metode in tehnike

Answer 28

• splošne metode znanstvenega mišljenja oz. sklepanja: induktivno, deduktivno, analiza in sinteza, dialektična metoda …
• splošne metode pravne znanosti: aksiološka, dogmatska ali normativna, sociološka, zgodovinska, primerjalna
• posebne raziskovalne metode ali tehnike npr. (naštete in razložene spodaj)

Question 29

vrste raziskovalnih metod in tehnik

Answer 29

analiza dokumentov
opazovanje
anketa in intervju
eksperiment
študija primera
sociometrija

Question 30

analiza dokumentov

Answer 30

iskanje podatkov v različnih dokumentiranih virih, opremo se na predhodno zbrane podatke in pridobljene ugotovitve ter jih kritično preučujemo; analiza sekundarnih virov (statistika, uradna poročila, sodbe, zapisniki sej parlamenta, odločbe, množični mediji, leposlovje …)

• pravni dokumenti, nepravni dokumenti, zgodovinski viri, strokovno gradivo drugih znanosti, analiza medijev, uradne statistike (primeri za kategorije zgoraj našteti)

Question 31

opazovanje

Answer 31

črpanje in beleženje informacij o pravnih pojavih, kot se ti kažejo oz. udejanjajo v praksi; neposredno zaznavanje vedenja in ravnanja ljudi

• primerno za kvalitativno raziskovanje, vprašanje objektivnosti
• nestrukturirano (zajamemo celoten pojav, eksploratorno raziskovanje o obstoju pojava) in strukturirano (poglabljanje v posamezne dele družbenih odnosov, vnaprej predvidena pozornost raziskovalca, deskriptivno in eksplanatorno raz.)
• opazovanje brez udeležbe in opazovanje z udeležbo (zaprti družbeni konteksti zaradi občutljive ali zaupne narave dela, raziskovalec postane udeleženec procesa)
• odkrito (seznanitev udeležencev z raziskavo) in skrito (paziti je treba na zasebnost) opazovanje
• (+) etnografsko raziskovanje (preučevanje celotnega načina življenja)

Question 32

anketa in intervju

Answer 32

izpraševanje; anketa in intervju: zbiranje podatkov z izpraševanjem udeležencev; vodeni intervju uporabimo pri intenzivnem poglabljanju v problematiko (mikrosociološki in kvalitativni instrument), anketo uporabimo pri obsežnejšem zbiranju pogledov in mnenj širšega kroga, ugotavljanje javnega mnenja (makrosociološki in kvantitativni)

• spraševanje o odnosu, mišljenju, vrednotenju, poznavanju, vedenju ipd.
• vzorčenje; utemeljiti moramo, kako smo izbrali respondente (polarizirajoče teme)
• oblikovanje vprašalnika; forma vprašanj, sugestivnost, odprta/zaprta vprašanja …
• strukturirani/nestrukturirani/polstrukturirani intervju (največkrat zadnji)
• fokusne skupine: posebna vrsta skupinskega intervjuja, moderator vodi pogovor o razmeroma ozki temi, poudarek na medsebojni interakciji članov skupine

Question 33

eksperiment

Answer 33

• eksperiment: običajno ugotavljanje razlik med dvema družbenima situacijama oz. med eksperimentalno in kontrolno skupino z vnosom eksperimentalne variable (drugi dejavniki naj bi bili čim bolj enaki, seveda pa je slednje težko doseči)
• pomembno, da imamo eksperimentalni načrt (predmet, hipoteze, cilji eksperimenta), pomembno zavedanje, da imamo opravka z ljudmi (privolitev, morala, element zavesti – udeleženci se zavedajo, da so opazovani)
• zakonodajni eksperiment: ustvarimo dva pravna režima, potem primerjamo rešitve obeh režimov in v nek zakon vnesemo tiste, ki so se izkazale za boljše, lahko pa tudi poskusno uporabimo nek predpis na določenem prostoru, času in za določene subjekte; zakonodajni eksperiment mora biti v skladu z ustavo
• posebna vrsta zakonodajnega eksperimenta je test: uveljavimo nek splošen zakon na območju celotne države za določeno časovno obdobje, potem analiziramo in sprejmemo zakon z morebitnimi spremembami brez časovne omejitve
• nehoteni eksperiment: primerjava različnih pravnih ureditev istega sklopa družbenih odnosov v posameznih časovnih obdobjih à zakoni se skozi čas spreminjajo zaradi socialnih, ekonomskih, političnih razlogov

Question 34

študija primera

Answer 34

specifičen pristop k raziskovanju, uporabljamo kombinacijo različnih tehnik zbiranja podatkov; iz množice primerov nekega pravnega pojava izberemo enega (ki naj bi odražal določeni sklop pravnih odnosov) in ga opišemo z različnih zornih kotov

Question 35

sociometrija

Answer 35

ugotavljanje količine odnosov med določenimi pravnimi subjekti, ugotavljamo odnose približevanja in oddaljevanja pri fizičnih osebah ali osvetlimo notranja v neki pravni osebi; sestavimo sociometrični test, podatke prikažemo s sociogramom – lahko ugotovimo, kdo so nosilci družbene moči in kdo izolirani člani oz. kohezivnost neke družbene skup.

Question 36

vprašanja etike v družboslovnem preučevanju prava + naštej

Answer 36

• pomisleki, dileme, konflikti o (ne)primernih načinih izvajanja raziskovanja; legitimnost
• ni vprašanje znanstvene zanesljivosti in veljavnosti spoznanj, ampak ali je naše ravnanje skladno z moralnimi imperative

odnos do raziskovalnih subjektov
odnos do znanstvene skupnosti
odnos do naročnika

Question 37

odnos do raziksovalnih subjektov

Answer 37

ne smejo biti fizično, psihično, pravno oškodovani ali izpostavljeni izrazitemu psihičnemu stresu, ne smejo razkrivati varovanih informacij à nujno je pridobitev soglasja v obliki obveščene privolitve (informed consent); posameznik vnaprej seznanjen s parametri raziskave, ki jih razume (ne sme se ga zavajat in lažno predstaviti prave cilje raziskave), zagotavljati se mora zasebnost in anonimnost udeležencev (omejitev dostopa tretjih oseb do informacij, neprepoznavnost sodelujočih v raziskavi)

Question 38

odnos do znanstvene skupnosti

Answer 38

intelektualna poštenost in integriteta v znanstvenem raziskovanju: ustrezno predstavljanje akademskih kompetenc, avtorstva, skrbnost, odprto vedenje do drugih

• ne sme prihajati do plagiatorstva, prirejanja rezultatov, hudega konflikta interesov (osebni, finančni, drugi …)

Question 39

odnos do naročnika

Answer 39

etična dilema, ko naročnik pove, kakšne rezultate želi videti na koncu raziskovalnega interesa in s tem usmeri raziskavo v določeno smer; prikrivanje spoznanj, ki ne ustrezajo pričakovanjem ipd.