Vznik prvih pedagoških vprašanj v evropski tradiciji Flashcards
Kako se razreši Sokratova dilema o nezmožnosti vzgoje v Platonovem dialogu Protagora?
Če je na začetku dialoga Protagora Sokrat v obliki vprašanja izrazil dvom, ali je vrlino mogoče poučevati, v zaključku sicer brez očitka trdi obratno. Sokrat trdi, da je vzgoja nemogoča. Vzgojitelj nikoli ne more s popolno gotovostjo vedeti, kakšne učinke bo imeli njegovo ravnanje, delovanje. Vzgoja ni nek mehaničen proces, preko katerega na koncu dobimo ven pričakovan proizvod. Vzgoja je nenegno presojanje smiselnih ravnanj in opazovanje učinkov. Če ugotovimo, da ena metoda ne deluje, bomo poskusili z drugo.
Aristotelova vzgoja vrline
Pravi, da ne moremo biti dobri brez inteligentnosti, a tudi inteligentni brez vrlin karakterja. Vrlina pomeni delati dobri pravi osebi, v pravi količini, v pravem trenutku, za pravi cilj in na pravi način. Delati dobro ni stvar vnaprejšnjega zakona. Zakoni tega ne morejo predpisati, morala lahko ustvari neka določena načela, ki govori o tem, kako usmerjati našo presojo. Zato vzgojni prostopi, ki stavijo na enoznačna družbena pravila delovanja ter nagrajevanje oz. kaznovanje postopkov, niso primerni za vzgojo vrline v Aristotelovem pomenu koncepta.
Vrline nam dajo orodje, da uravnotežimo svoje delovanje. Uravnotežimo pa dosežemo med pogumom in premišljenostjo. Pogum je, da ne odlašam z neko akcijo, praktična presoja pa je, kako bom v določenih situacijah naredil kompromis pri tem.
Kako se razreši Sokratova dilema o nezmožnosti pri Freudu
Platonova teza o nezmožnosti vzgoje se obudi s Freudom (trije nezmožni poklici) in Elstrom (vzgoja kot BDS). V izhodišču imamo dve ideji, dilemi, ki ostaja do tega dneva odprti:
• Ali je vzgoja sploh možna?
To vprašanje se izrazito obnovi v 20. stoletju v Freudovem senzamu o treh nemogočih poklicih (uvršča tudi poklic vzgojitelja). Kar pa nikakor ne pomeni, da ne moremo biti vzgojitelji, pomeni zgolj to, da je vzgoja neznanka. Freud – če na odločitve bolk kot zavestne želje in pričakovanja vpliva nezavedno, potem gre za trk dveh nezavednih neznank (učitelja in učenca). In kaj bo iz tega nastalo je nemogoče prevideti.
• Ali je vzgoja zgolj neko sredstvo, da otroka seznanimo in navadimo, da se drži pravul in bivanja v družbi, ali je na drugi strani vzgoja bolj konkretno početje, ki omogoča človeku samostojnost?
To obliko oblikuje Elster. Vzgojni učinki nastajajo v kulturnem okolju, ampak je prepričan, da jih je smiselno načrtovati. Najpomembnejši vzgojni učinki obstajajo kot stranke posledice nekih drugih dejavnosti – problematično, ker vzgojo v vrtcih in šolah moramo vedno načrtovati, saj se hitro sproži indoktrinacija.
