cilj - smoter - vrednote - vrline in problemi normativnosti v vzgoji Flashcards
Motivacijski naboj vrednote
Izpostaviti je potrebno, da vrednote vedno predstavljajo preseg racionalnega in emocionalnega odnosa do določenega pojava. To pomeni, da o pojavu, ki ga imenujemo vrednota moramo ta pojav najprej prepoznati in razumeti in do tega pojava izpostaviti pozitiven odnos.
• Kot vredne jemljemo samo tiste pojave, ki jih razumemo kot nekaj, kar potrebujemo za svoje lastno bivanje.
• Hkrati pa tisto nekaj kar opredelimo kot vredno predpostavlja osnovo za človekovo delovanje.
Poleg potreb, ki motivirajo naše ravnanje po čisto biološki poti, so vrednote tisti kulturni fenomen, ki nas usmerja v delovanju tako, da poskušamo izpolniti tisto kar vrednotimo kot pozitivno, in vse tisto kar vrednotimo kot negativno.
Odvisno pa je (po Pečjaku), kako sami opredelimo vrednoto. Če so nam vrednote le neke kulturne norme, bo naše vedenje pogosto zaznamovano s kršitvijo teh vrednot, če jih sprejmemo kot življenjska vodila se bomo vrednot bistveno bolj držali.
S psihološkega vidika pa gre tudi zato, da lahko govorimo o teh pojavih do katerih imamo pozitiven odnos. Vrednote so ključno povezane z motivacijo. Ko se vprašamo: Zakaj ni težko vložiti energijo v neko dejavnost?
Klasifikacije vrednot
Vrednota ni neka duševna entiteta, ki jo lahko merimo neposredno, ampak o njej proučujemo le na posreden način, preko lestvic stališč.
Musek je z faktorsko analizo prišel do ugotovitve, da se vrednote deluje v skupine:
• Hedonske vrednote – iracionalnost, zgodnje otroštvo – zabava
• »potenčne vrednote« - uspešnost
• Apolonske, moralne vrednote – racionalnost
• Izpolnitvene vrednote – opredeljuje do posebnega življenjskega smisla
Klasifikacije pogosto v pedagogiki:
• Informativne vrednote (osnova konstruiranju znanja) in formativne vrednote (osnova vzgojnih prizadevanj)
Temeljna vrednotna načela svetovnega etosa
Projekt svetovni etos se avtor sprašuje, ali lahko po različnih filozofskih tradicijah prepoznamo skupne poteze. Poglobil se je v preoučevanje svetovnih teorij, Kanta, ipd. Pokazal je, da v zasnovi različne teorije vsebujejo dve skupni določili glede načina bivanja. Ko gre za teoretične razlage vezane na različnost kultur ohranjajo skupno jedro, ki se ne ukvarja z dobrin in zlim s praktičnim vodilom, kako živeti. Načeli, ki jih najde:
• Načelo dostojanstva človeka: pomeni, da jemljemo človeka kot cilj in da ni upravičeno jemati posameznika za doseganje obče sprejetih ciljev
• Zlato pravilo etike
Prepričan je, da v zvezi z osnovnimi vodili kutlure niso toliko različne, kot se vidi na prvem pogledu. Mogoče bi bilo pravni jezik človekovih pravic nadgraditi na podlagi prvem pogledu. Mogoče bi bilo pravni jezik človekovih pravic nadgraditi na podlagi moralnih vrednot, kjer lahko dosežemo visoko stopnjo soglasja.
Cilj kot behavioralno stanje ali kompetenca
Cilji, ki izhajajo iz temeljnih vrednot so preoblikovani v kompetence kot vedenjska stanja. Kompetenčnost naj bi prinesla boljšo sledljivost rezultatov – oblikovane so tako, da bi omogočale merjenje učinkov.
V postmoderni so se spraševali ali teoretično pojmovanje vrednot kot ciljev h katerim teži družba je sploh legitimno.
