Psihoanalitična in kritična pedagogika Flashcards
Je po psihoanalitiku možna vzgoja in pomen
Vzgoja kot neomogoč poklic. Skozi celotno zgodovino kot primarni lik učitelja pojavlja Sokratovo osnovno vodilo: Vem, da nič ne vem. A to pomeni, da s pozicije radikalne nevednosti, ki naj bi bila značilna za psihoanalitika opravljamo vzgojno poslanstvo tudi v pedagogiki?
• Pacient verjame psihoanalitiku, da je on tisti, ki nekaj ve, ki ve kje je izvor svojih težav. nič od tega ne ve. In ravno to, da ostaja na tej radikalni nevednosti izve, kje je izvor zapletov.
Freud ve, kakšen način komunikacije s pacientom bo odprli to nezavedno. Se pravi deluje pedagoško. Dalje zaradi tega, ker pozna delovanje jezika. Če citiramo Lacana: Nezavedno je strukturirano kot govorica. Ključno je, da se resnica in odgovori ne nahajajo pri posamezniku. Pojavi se v dialogu. V dialogu šteje teoretična povezanost šteje tudi dejstvo, da si v dialogu osebno povezan s sogovorcem. Klasična psihoanaliza se je temu upirala (kavč tako postavljen, da se ne gledata v oči).
In isto je v vzgoji – na eni strani smo povezani na intelektualni ravni v tem, da s poslušanjem in pogovarjanjem širimo obzorja, po drugi strani tudi če smo pretežno na neki fizični distanci se med nami spleta osebna bližina.
Pomen Neilla kot teoretika in pedagoga praktika
Njegova šola še danes deluje, znan po knjigi Summerheal. Summerkill je zasebna šola, ki ima pozorno izbran program. Večina staršev izbere šolo, ko otroci v javnem šolstvu ne uspejo ali gre za problematične otroke. Akademski uspeh v tej šoli ni bil nikoli na prvem mestu.
Opis situacij in dogajanj, govori se tudi o demokratični. To naj bi dosegli preko srečanj z osnovnimi dogovori. Neill verjame, da je radikalna svoboda osnovni ključ uspešne vzgoje. Na individualni ravni zagovarja trditev, da naj učitelj čim manj usmerja učenčevo ureditev.
Ali je takšen način dela v šoli primeren?
• Millojeva zapiše, da Neill deluje v nekih situacijah tako, kot psihoanalitiki v terapevtskih seansag, čeprav govori, da vzgoja ni mogoča psihoanaliza. Od terapevta pričakujemo, da nam poda recepte, kaj naj naredimo. Terapevt reče ne. Na točki, ko gre za dimenzijo vzgoje, je vzgojno delovanje blizu vidiku psihoanalize.
Neill navaja Freuda, da naj bi otroku povzročale težave frustracije, ki izhajajo iz represivnosti.
Temeljne ideje kritične pedagogike
Kritična pedagogika je nastala v Južni Ameriki. Avtorji so vztrajali, da je treba slediti socialnim strukturam družbe. Pravijo, da je šola odsev družbe.
Pedagogika zatiranih – volilna pravica pogojena s pismenostjo. Prispeval je k temu, da je spodbujal k političnem odločanju.
Nadomestilo bančniškega izobraževanja je razvoj kritičnega mišljenja. Cilj spreminjanja družbene realnosti s pomočjo izobraževanja je posrpemil s konceptom opolnomočenja – dialoška pedagogika.
Koncept dialoškosti pomeni idejo, da vzgoje ne moremo jemati kot transmisijo družbenih vrednot, ki jona učenca prenaša učitelj. Vzgojo bi morali razumeti kot dialog. Freire je zagovarjal aktivno vlogo učencev.
Bistvo doživljajske pedagogike
Šlo je za doživljajske projekte, ki so dopolnilo klasični institucionalne vzgoje. Otroku, ki je spodletela primarna vzgoja ponudimo vstop v doživljajsko bogato dejavnost. Torej oblika druženja ob razburljivih dejavnosti.
Primarni vzgojni dejavnik je inenzivna situacija, v kateri bo posameznik doživel zanimive dogodke, hkrati pa pozitivno izkušnjo sodelovanja.
Vrednost doživljajske pedagogike:
• uživljanje v ljudi s katerim sodelujem
• za intenzivno doživljanje prevzeti tveganja
• socialni stiki, doseganje skupnih ciljev
• doživetje kot notranji dejavnik tudi drugih teorij
