Postmoderne pedagoške teorije: odnosna, dialoška, pedagogika poslušanja, komunikacija z vrednotami, vzgoja kot subjektifikacija, induktivni vzgojni pristop Flashcards
3 teorije, ki so bile s svojimi idejami pomembne za pedagogiko, andragogiko, vzgojo, itd.
Induktivni vzgojni pristop, pedagogika poslušanja, vzgoja kot subjektifikacija
Bistvo odnosne pedagogike
Osnovna ideja je ta, da lahko človeka in njegov razvoj preučujemo samo preko odnosov v katere vstopa in pa dejavnosti, ki se pojavljajo v teh odnosih.
Odnose ne smemo razumeti kot človeške relacije. V odnose sodi tudi vprašanje identitete. Odnos do samega sebe. Vzgoja pa je specifična oblika odnosa, ki je prehoden. Na vzgojo gledamo kot nek proces, ki naj bi se uril toliko časa dokler posameznik ni sposoben sam usmerjati svoj nadaljni razvoj.
Odnosi pa niso vedno dobri. Vzgojni odnos je lahko nekaj posamezniku pomaga v procesih osamosvajanja, pa tudi nekaj kar jih podira. Naloga pedagogike je to, da odkrije kaj so učinki pozitivnih odnosov in na ta način usmerja vzgojno izobraževalni proces.
• V vzgoji, kjer prevlada komunikacija velja tudi nehierarhični odnos. Za tak odnos pa je pomemben tudi element poslušanja. Učitelj je tisti, ki mora prisluhniti vzgajani osebi, njenim stališčem, da je pripravljen na presenečenja v vzgoji.
Vednost in avtoriteta nista nekaj kar posredujemo, ampak so v osnovi odnosa, ki zahtevata delovanja drugih.
Bistvo dialoške pedagogike
Buber – zelo kritičen pokazal, da je večina komunikacije, ki poteka med ljudmi komunikacija, ki ni dialoška. Posamenzika naredi objekt drugih ciljev. Edina prava oblika dialoške komunikacije pa označi z jaz – ti odnosom. Ko tudi drugega v komunikaciji sprejmemo kot vrednoto, kot osebo.
Ustrajanje na dialogu je ključna tako za razvoj osebne identitete kot za razvoj etične zavesti, pa tudi osnova za naš politični angažma. Značilnosti dialoške vzgoje:
• Avtorizirano učenje – ko se ima posameznik možnost ukvarjati z vprašanje, ki se dotikajo njegove lastne identitete. Učenje, ki nam vsiljujejo neka tehnična znanja za katere ne vemo čemu služijo, ker se nenehno sprašujemo, če ima kakšen smisel je glavna grožnja avtoriziranem učenju.
• Koncept ideološkega nastajanja – snov prepoznamo kot vrednoto v pozitivnem smislu jo moramo najprej podvreči povpraševanju
• Avtentični dialoh predstavlja poslušanje sogovornika in odprtost na presenečenje – če želimo narediti aktivno držo v vzgoji, potem moramo korenito spremeniti vlogo pedagoga. Učitelj, ki je prepričan, da vse ve se bo prizadeval za to, ki jih poučuje prizadeval da zavzamejo njegova stališča in vrednote kot svoje lastne.
• Dialog ni didaktična metoda, ki teži k sintezi, k konsenzu. Dialog je način sporazumevanja in iskanje resnice, ki je nenehno odprt na nasprotujoče se ideje.
Bistvo pedagogike poslušanja
Nastala je v konceptu Reggio Emila – razglašena za dialoško pedagogiko
- Pripoznanje – v dialogu sprejmemo osebo kot sogovornika. Da se odrasli pogovarjajo z otrokom ni opravičilo, da se otroka resno ne posluša
- Naprej je poslušanje ontološko – iskanje smisla, kdo smo, da bi razvijali sebstvo nas mora nekdo potrditi
- Etična dimenzija izhaja iz ontološke – nismo center sveta, pripravljenji na spreminjanje. Pretirana gotovost v lasten prav nas vodi od poslušanja drugih
- Ta drža ima politično konotacijo
- Naš odnos ima tudi epistemološko dimenzijo – pravo posulušanje vključuje tudi interpretacijo, da tisto kar slušimo pripsiujemo nek pomen, vrednot. Bolj kot smo odprti, bolj smo odprti za osebnostni razvoj
- Razvojna psihološka vrednost- posameznik se mora naučiti poslušanja kot pripovedovanje. Če bližnjih oseb ne poslušamo tudi učenje ne mora potekati, za vzgojno dimenzijo volj produktivna heterogena okolja
- Umetnost – polje za testiranje lastnih idej
Bistvo induktivnega vzgojnega pristopa
Človeška bližina je močnejši fakto naših prosocialnih vzgibov kot pa naše morale.
• Nov koncept normativnosti – vzgoja mora biti vedno normativno opredeljena, primarni cilj je prosocialnost, kasneje nadaljuje z razvojem moralnega presojanja. Otrok preden se odloči o nečem je občutljiv za stanje bližnje osebe. Otrokovo pozornost usmerjamo na učinke njegovega delovanja, ne pa s pravili.
• Nov koncept odgovornosti – klasična pedagogika je v skladu s pravili, nov pa pripravljeni se spustiti v položaj bližnje osebe
• Nov koncept discipliniranja – zagovor pravila k odgovornosti za posledica svojega ravnanja – preučevali starše, na kakšen način reagirajo na neprimerno vedenje, pozornost usmerjajo na učinke ravnanja in ko vidi, da njegovo ravnanj pripelje do bolečine, ga to pripelje do nelagodja. Nezaveden impulz, ki so ob ustrezni vzgoji krepi. Po empatični krivdi bo otrok sam težil k temu, da se odolži za zle posledice svojega ravnanja.
Naloga vzgoje:
- Poskrbimo, da bo separacijski strah premagan, da bo strah pred okolico zaznaval kot nekaj dobrega
- Razvoj prosocialnost – nekateri odnosi so dobri, drugi slabi – posledica ravananj skušamo povezati z dejanji
- Vzbujanje moralne zavesti – preko posamičnih izkušenj razvija etična zavest
- Nov koncept razumevanja izvora prosocialnost in moralnosti (pomen primarnih prosocialnih emocij)
- Zmanjšana direktiva vloga učitelja – indukcijo povezal s konceptom samoomejitvene avtoritete – odnos omogoči, da otrok sam sprocesira oceno za neko dejanje.
Indukcija je povabilo k temu, da popraviš napako. Konfliktna situacija najbolja rešitev, da se nekaj reši.