STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA

Question 1

Kaj ureja ZFPPIPP?

Answer 1

1. finančno poslovanje pravnih oseb,
2. postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter
3. postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb.

Question 2

Katere postopke zaradi insolventnosti poznamo?

Answer 2

1. postopek prisilne poravnave
2. postopek poenostavljene prisilne poravnave (ta postopek dodala ZFPPIPP-F, 2013)
3. stečajni postopki:
   ● stečajni postopek nad pravno osebo,
   ● postopek osebnega stečaja in
   ● postopek stečaja zapuščine.

Question 3

Postopki prisilnega prenehanja so?

Answer 3

1. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in

2. prisilna likvidacija.

Question 4

Kaj spada v premoženje po ZFPPIPP?

Answer 4

Premoženje posamezne osebe so:

1. stvari v njeni lasti,
2. njene terjatve in
3. njene druge premoženjske pravice.

Question 5

Kaj je čista vrednost premoženja?

Answer 5

Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.

Question 6

Kaj označuje izraz kapital?

Answer 6

Kapital pomeni:

1. pri gospodarski družbi in podjetniku: kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1,
2. pri drugi pravni osebi: čista vrednost njenega premoženja.

Question 7

Kaj je insolventnost?

Answer 7

položaj, ki nastane, če dolžnik:

1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali
2. postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Question 8

Trajnejša nelikvidnost pri pravni osebi

Answer 8

Pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

• če za več kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
• če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
• če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

Question 9

Trajnejša nelikvidnost pri pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave

Answer 9

Pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

• s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali
• s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali
• z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,

Question 10

Trajnejša nelikvidnost pri potrošniku

Answer 10

Pri dolžniku, ki je potrošnik:

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali
• če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.

Question 11

Kdaj se šteje, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben?

Answer 11

• če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost),
• pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Question 12

Neizpodbitna domneva trajnejše nelikvidnosti

Answer 12

Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot 2 meseca zamuja:
• s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
• s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Question 13

Kdo je insolventni dolžnik?

Answer 13

Pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu z zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.

Question 14

Kaj je finančno prestrukturiranje?

Answer 14

Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in lahko vključujejo:
• zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
• pri kapitalski družbi: izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in
• druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.

Question 15

Kaj je ločitvena pravica?

Answer 15

LOČITVENA PRAVICA je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.

Question 16

Kaj je finančna terjatev?

Answer 16

Finančna terjatev je terjatev do dolžnika, ki je nastala na podlagi:
• kreditne pogodbe, pogodbe o izdaji bančne garancije ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
• pogodbe o finančnem leasingu ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
• posojilne pogodbe ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z osebo nefinančnega sektorja,
• poroštva ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe,
• izvedenega finančnega instrumenta, katerega izdajatelj je dolžnik.

Question 17

Kaj je poslovna terjatev?

Answer 17

Poslovna terjatev do dolžnika je vsaka terjatev do dolžnika, razen finančne terjatve.

Question 18

Katere so prednostne terjatve po ZFPPIPP?

Answer 18

PREDNOSTNE TERJATVE so naslednje nezavarovane terjatve:
• plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
• odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
• neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
• plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka SP postane nepotrebno, za obdobje od začetka SP do poteka odpovednega roka,
• odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka SP ali med postopkom postalo nepotrebno,
• davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z gornjimi izplačil,.
• nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto.
* V stečajnem postopku so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.

Question 19

Katere so podrejene terjatve po ZFPPIPP?

Answer 19

PODREJENE TERJATVE so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.

Question 20

Kaj je navadna terjatev?

Answer 20

NAVADNE TERJATVE so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.

Question 21

Kaj je izločitvena pravica?

Answer 21

IZLOČITVENA PRAVICA je:

1. pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
2. pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, in
3. pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.
4. pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.

Question 22

Načelo obveznosti enakega obravnavanja upnikov pri nastopu insolvenčnosti

Answer 22

Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, zlasti:
• preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
• pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu tega zakona.

Question 23

Katera plačila so nujna za redno poslovanje družbe?

Answer 23

Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila:
• terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena tega zakona,
• tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
• tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
• davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.

Question 24

Odškodninska odgovornost članov poslovodstva

Answer 24

Poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če poslovodstvo pred začetkom stečajnega postopka:
 ni pravočasno opravilo vseh zgoraj z zakonom predpisanih dejanj ali
 je ravnalo v nasprotju z prepovedmi.
Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku.
Če ima poslovodstvo dva ali več članov, so vsi člani upnikom solidarno odgovorni za škodo.
Člani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odškodninske odgovornosti za škodo, če dokažejo, da je celotna škoda ali del škode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, čeprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.

Question 25

Odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta

Answer 25

Člani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če obstaja eden od naslednjih pogojev:
 če je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja predlagalo skupščini sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala z vložki in:
- je nadzorni svet o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. člena tega zakona, v katerem je presodil, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter
- je skupščina zavrnila sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala,
 če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1, čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij,
 če bi na podlagi letnega poročila ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili, če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dolžna dejanja, ali preprečili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz tega zakona.

Question 26

Namen postopka preventivnega prestrukturiranja

Answer 26

Postopek preventivnega prestrukturiranja se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.

Question 27

Razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja

Answer 27

Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen.

Question 28

Stranke postopka preventivnega prestrukturiranja

Answer 28

Stranka glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja je vsak upnik, ki je imetnik finančne terjatve do dolžnika, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev do dolžnika.

Question 29

Upravičeni predlagatelj predhodnega postopka preventivnega prestrukturiranja

Answer 29

O začetku postopka preventivnega prestrukturiranja odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik.

Question 30

Kdaj predlog za začetek preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen

Answer 30

Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen (procesne ovire za vodenje postopka):

• če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja,
• če je bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave, ki še ni pravnomočno končan,
• če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, ali
• če je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.

Question 31

Kaj mora vsebovati predlog za začetek preventivnega prestrukturiranja

Answer 31

Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:

• identifikacijske podatke o dolžniku,
• opis okoliščin, iz katerih izhaja, da je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen, in
• zahtevek, da sodišče začne postopek preventivnega prestrukturiranja.

Question 32

Kaj je potrebno predložiti predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja

Answer 32

Predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je treba priložiti:

• seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam finančnih terjatev),
• revizorjevo poročilo o pregledu osnovnega seznama finančnih terjatev, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,
• notarsko overjene izjave o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja upnikov, ki so imetniki najmanj določenega deleža vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika (75 ali 30 %), vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev.

Question 33

Kdaj sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek preventivnega prestrukturiranja.

Answer 33

• če je predlog vložil upravičeni predlagatelj,
• če ne obstajajo procesne ovire,
• če je vsebina predloga popolna,
• če so predlogu priložene priloge in
• če je vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev popolna.

Question 34

V koliko dneh mora sodišče odločiti o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.

Answer 34

Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja v 8 dneh.

Question 35

Kaj se zgodi, če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka?

Answer 35

Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka preventivnega prestrukturiranja, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka preventivnega prestrukturiranja.

Sodišče zavrže upnikov predlog za začetek stečajnega postopka:

• če je pravnomočno potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ali
• če je pravnomočno potrjena prisilna poravnava v postopku.

Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti, sodišče prekine postopek odločanja o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka. Če v tem primeru pravnomočno odloči o začetku stečajnega postopka, zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.

Question 36

Kdaj nastopijo pravne posledice postopka preventivnega prestrukturiranja in do kdaj trajajo?

Answer 36

Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja. Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja.

Question 37

Na katere terjatve vpliva začetek postopka preventivnega prestrukturiranja?

Answer 37

Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene v osnovni seznam finančnih terjatev.

Question 38

Vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja

Answer 38

Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve.
Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.

Question 39

Zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev

Answer 39

V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja zastaranje terjatev ne teče.
V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja velja, da dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice terjatev.

Question 40

Kdaj začne veljati sporazum o finančnem prestrukturiranju?

Answer 40

Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne veljati, ko izrečejo privolitev v njegovo sklenitev:
- dolžnik,
- upniki, katerih skupni znesek navadnih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh navadnih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, in
- če sporazum učinkuje tudi za zavarovane finančne terjatve: upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam.
Če sporazum o finančnem prestrukturiranju kot dodaten pogoj za njegovo uveljavitev določa enega ali več od teh pogojev:
- soglasje vseh upnikov, ki so imetniki zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika oziroma
- soglasje določenih upnikov, ki so imetniki poslovnih terjatev do dolžnika, oziroma
- izvedbo spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki vključuje povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika,
začne sporazum veljati, ko se izpolnijo tudi ti dodatni pogoji.

Question 41

V kakšni obliki in kako mora biti sklenjen sporazum o finančnem prestrukturiranju?

Answer 41

Dolžnik in upniki izrečejo soglasje za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako, da podpišejo isti izvod listine z zapisom besedila tega sporazuma. Ta listina je edini izvirnik sporazuma. Podpisi zastopnikov podpisnikov sporazuma o finančnem prestrukturiranju morajo biti notarsko overjeni.
Ko sporazum o finančnem prestrukturiranju podpišejo vsi, ki z njim soglašajo, mora dolžnik izvirnik tega sporazuma izročiti v hrambo notarju (notarska hramba izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju).

Question 42

Zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju

Answer 42

Dolžnik mora vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v naslednjih rokih, ki tečejo od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja:

• če je dolžnik srednja družba: v 3 mesecih,
• če je dolžnik velika družba: v 5 mesecih.

Sodišče izda sklep, s katerim potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju (sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju):

• če je bila zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju vložena v zakonskem roku,
• če so zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložene listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.

Question 43

Razlogi za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja

Answer 43

Razlogi za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja so:
- če sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
- če dolžnik do poteka roka oziroma roka, ki je bil podaljšan, ne vloži zahteve za potrditev,
- če ustavitev zahtevajo upniki, katerih skupni znesek finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, (potrebno priložiti notarsko overjene izjave vseh upnikov, ki zahtevajo ustavitev postopka),
- če ustavitev zahteva dolžnik pred vložitvijo popolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
- če dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
Sodišče mora sklep iz tretjega odstavka tega člena izdati v 8 dneh od dneva, ko je nastal razlog za ustavitev postopka. Proti sklepu ni posebne pritožbe. Sklep je dovoljeno izpodbijati s pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja.

Question 44

Pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju

Answer 44

Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne učinkovati s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi tega sporazuma.
Sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma, na način in v obsegu, določenem v sporazumu. Proti tem upnikom učinkujejo tudi druge obveznosti, ki so jih prevzeli s sklenitvijo sporazuma.

Question 45

Temeljna načela v postopkih zaradi insolventnosti

Answer 45

Načelo enakega obravnavanja upnikov

Načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov

Načelo hitrosti postopka

Načelo obvezne mediacije v postopkih zaradi insolventnosti

Question 46

Stvarna pristojnost za odločanje v postopku zaradi insolventnosti

Answer 46

Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti je pristojno okrožno sodišče.

Question 47

Krajevna pristojnost za odločanje v postopku zaradi insolventnosti

Answer 47

Za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo ali podjetnikom je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež.
Za odločanje v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika je pristojno:
- če ima dolžnik svoje stalno prebivališče na območju Republike Slovenije: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče,
- če dolžnik na območju Republike Slovenije nima stalnega prebivališča: sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje začasno prebivališče,
- če dolžnik na območju Republike Slovenije nima niti stalnega niti začasnega prebivališča:
- če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke, sodišče, na območju katerega je sedež osebe, ki izplačuje te prejemke,
- v drugih primerih sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika.
Za krajevno pristojnost za odločanje v postopku stečaja zapuščine se smiselno uporablja 177. člen ZD.

Question 48

Sestava sodišča v postopkih insolventnosti

Answer 48

V postopku zaradi insolventnosti sodi sodnik posameznik.

Question 49

Roki za prijavo terjatev

Answer 49

Prisilna poravnava: v 1 mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.
Stečajni postopek: v 3 mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni drugače določeno.

Question 50

Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev

Answer 50

Upnik proti lahko vloži v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev ugovor proti osnovnemu seznamu

1. če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
2. če so podatki o tej terjatvi nepravilni.

Upnik lahko poda ugovor o prerekanju terjatve drugega upnika
- v postopku prisilne poravnave v 15 dneh
- v stečajnem postopku v 1 mesecu
po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (potrebno priložiti morebitne listinske dokaze).
Po poteku roka ne more več prerekati.

Question 51

Kdaj je terjatev priznana v postopku insolventnosti

Answer 51

Če jo prizna upravitelj in je ne prereka nihče od upnikov.

Question 52

V katerih primerih velja neizpodbitna domneva, da je terjatev izkazana

Answer 52

Velja, da je terjatev izkazana, in ni dovoljen drugačen dokaz:

1. če je bilo o terjatvi odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je postala pravnomočna pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2. če je terjatev ugotovljena v obračunu davka, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja davčni postopek,
3. v drugih primerih:
   - če prijava terjatve nima pomanjkljivosti iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona in
   - niti osnovni seznam preizkušenih terjatev niti nobeden od pravočasnih ugovorov o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev o neobstoju terjatve.

Question 53

Kaj je upniški odbor?

Answer 53

Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja (kot določa zakon), za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka.

Upniški odbor je treba oblikovati:

1. v postopku PP,
2. v SP, če oblikovanje zahtevajo upniki.

Question 54

Kdo je lahko član upniškega odbora?

Answer 54

Član upniškega odbora je lahko vsak upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja.

Question 55

Kdo lahko vloži zahtevo za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku?

Answer 55

1. pred objavo sklepa o preizkusu terjatev: vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v postopku, - sodišče mora na to zahtevo v 15 dneh po prejemu te zahteve izdati in objaviti sklep o imenovanju članov upniškega odbora;
2. po objavi sklepa o preizkusu terjatev: upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic - sodišče mora na tako zahtevo v 15 dneh po prejemu zahteve objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva:
   - glasujejo o oblikovanju upniškega odbora in
   - dajo predloge izvolitev za člane upniškega odbora po prvem do tretjem odstavku 83. člena tega zakona.

Question 56

Kdaj upniku preneha položaj člana upniškega odbora?

Answer 56

1. če preneha njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja,
2. če je razrešen, (upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic, lahko zahtevajo razrešitev izvoljenega člana in izvolitev novega člana.)
3. če odstopi s položaja (Izjavo o odstopu s položaja člana UO vložiti pri sodišču in začne učinkovati z dnem, ko jo sodišče prejme) ali
4. če je sklep o izvolitvi UO v delu, v katerem se nanaša nanj, razveljavljen ali spremenjen.

Question 57

Katere so pristojnosti upniškega odbora?

Answer 57

Pristojnosti upniškega odbora:

1. odloča o mnenju ali soglasju o zadevah, določenih z zakonom,
2. obravnava poročila, ki jih mora predložiti upravitelj, in
3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.

Upniški odbor ima zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja svojih pristojnosti pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom.

Question 58

Kdo je upravitelj v insolventnih postopkih?

Answer 58

organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.

Question 59

Odškodninska odgovornost upravitelja:

Answer 59

Upravitelj je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti do višine petkratnega zneska nagrade, vendar ne manj kot 5.000 eurov, pri čemer se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.

Question 60

Kdaj je upravitelj oproščen odškodninske odgovornosti?

Answer 60

Odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže:

1. da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika,
2. da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali
3. da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.

Question 61

Kdo nadzoruje delo upraviteljev?

Answer 61

Ministrstvo za pravosodje opravlja nadzor nad upravitelji.

Question 62

Kdo lahko opravlja funkcijo upravitelja?

Answer 62

Funkcijo upravitelja lahko opravlja le oseba, ki ima veljavno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja).

Question 63

Kako je sestavljena komisija, kot svetovalni organ ministrstva za pravosodje?

Answer 63

Minister, pristojen za pravosodje, imenuje komisijo kot svoj svetovalni organ (za 5 let), ki jo sestavljajo:

• dva neodvisna strokovnjaka za insolventno pravo,
• dva sodnika, ki sodita v postopkih zaradi insolventnosti, in
• predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje.

Question 64

Posebna procesna pravila pri ZFPPIPP?

Answer 64

Podrejena uporaba pravil ZPP. 
Ni možna: 
•	zahteva za vrnitev v prejšnje stanje,
•	obnova
•	revizija.

Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroku ne more več dati ali vložiti.

Question 65

Kako lahko odvetnik zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti?

Answer 65

Odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, mora prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki, podpisani z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če vloga ni vložena v elektronski obliki, jo sodišče zavrže. Odvetniku, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, in upravitelju se vsa pisanja vročajo elektronsko v njegov varni elektronski poštni predal.

Question 66

Procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep

Answer 66

Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke.
Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.

Question 67

Ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov

Answer 67

Upnik, ki meni, da ravnanje upravitelja, drugega upnika ali upniškega odbora posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja upnikov, lahko pri sodišču vloži ugovor in poda obrazložen predlog, kako naj upravitelj v konkretnem primeru ravna.
Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu ugovora in obrazloženega predloga upnika ugovor vročiti upravitelju in članom upniškega odbora, ki se lahko o njem izjavijo v osmih dneh od prejema. Sodišče izjavo vroči vlagatelju ugovora v treh delovnih dneh po njenem prejemu.

Question 68

Kakšne pravne posledice ima začetek stečajnega postopka za postopek izvršbe in zavarovanja

Answer 68

• upnik v postopku izvršbe in zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini/premičnini še ni pridobil ločitvene pravice  postopek se ustavi z začetkom stečajnega postopka;
• upnik pridobil pred začetkom SP ločitveno pravico + vendar prodaja v postopku izvršbe do začetka SP še ni bila opravljena  postopek izvršbe in zavarovanja se prekine z začetkom stečajnega postopka;
• če je upnik pridobil ločitveno pravico + bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice  začetek stečajnega postopka ne vpliva na potek izvršilnega postopka;
• postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo se ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

Question 69

Nad kom je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave

Answer 69

Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi nad oz. dolžnik je lahko:

• gospodarska družba,
• zadruga in
• podjetnik.
• Postopek prisilne poravnave je dovoljeno voditi tudi nad pravno osebo, ki je organizirana v drugi pravnoorganizacijski obliki, če zakon določa, da je nad pravno osebo, organizirano v tej pravnoorganizacijski obliki, dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.

Question 70

Namen postopka prisilne poravnave

Answer 70

Postopek prisilne poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da:

• sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
• se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku,
• se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema.

Question 71

Kdo in na predlog koga odloča o začetku prisilne poravnave

Answer 71

O začetku PP odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja:

• dolžnik in
• osebno odgovorni družbenik dolžnika

Question 72

Procesne ovire za vodenje prisilne poravnave

Answer 72

Predlog ni dovoljen, če je vložen pred potekom:
• 3 let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene PP, ali
• 2-letnega roka po ustavitvi PP

Po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave.

Question 73

Kaj je potrebno priložiti predlogu za začetek prisilne poravnave

Answer 73

Predlogu je treba priložiti:

1. poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,
2. revizorjevo poročilo,
3. NFP (načrt finančnega prestrukturiranja),
4. poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja,
5. dokaz o plačilu začetnega predujma.

Question 74

Kaj je po smislu predlog za prisilno poravnavo

Answer 74

Predlog PP je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo.

Question 75

Kaj mora vsebovati načrt finančnega prestrukturiranja

Answer 75

1. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
2. predlog PP,
3. oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev U in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet SP,
4. opis drugih ukrepov in za vsakega od njih:
   - časovni načrt,
   - oceno stroškov in
   - oceno učinkov izvedbe ukrepa,
5. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo D sposoben izpolniti vse svoje obveznosti.

Question 76

Kdo pregleda in poda mnenje glede načrta finančnega prestrukturiranja

Answer 76

NFP pregleda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in pripravi poročilo vrednosti podjetja. Mnenje pooblaščenega ocenjevalca je lahko pritrdilno, s pridržkom ali odklonilno.

Question 77

Sklep o dopolnitvi predloga prisilne poravnave

Answer 77

Če je predlog za začetek postopka PP nepopoln – sodišče v 8 dneh izda sklep o dopolnitvi – mora v 15 dneh ustrezno dopolniti. Če ne dopolni – sodišče zavrže predlog za začetek postopka PP in izda sklep o začetku SP.

Sodišče predlog za začetek objavi v 8 dneh po vložitvi predloga. (objaviti mora tudi morebiten sklep o dopolnitvi)

Question 78

Pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave

Answer 78

Nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za PP in trajajo do konca postopka PP.

1. omejitev dolžnikovih poslov
2. omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika
3. prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek SP, če je upnik prej vložil predlog za začetek SP, pa sodišče do uvedbe PP še ni odločilo o njem

Question 79

Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave za terjatve upnikov

Answer 79

• nastanejo za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka PP.
• začetek postopka PP ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.
• pretvorba nedenarnih terjatev v denarne po tržni vrednosti ob začetku PP.
• pretvorba občasnih dajatvenih terjatev v enkratne denarne terjatve.
• pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti v terjatve, izražene v eurih.
• pobot terjatev ob začetku postopka PP, če hkrati obstajata terjatev upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika, - z začetkom PP veljata za pobotani. (tudi za nedenarne terjatve in terjatve, ki ob začetku PP še niso zapadle).

Question 80

Ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave

Answer 80

Upravitelj ali vsak upnik lahko vloži v 3 mesecih po objavi oklica o začetku PP ugovor proti vodenju postopka PP:

1. dolžnik ni insolventen ter lahko v celoti in pravočasno izpolni vse svoje obveznosti,
2. če lahko obveznosti izpolni v večjem deležu ali krajših rokih, kot jih ponuja v predlogu PP,
3. če je stopnja verjetnosti, da bo izvedba NFP omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, nižja od 50 %,
4. če je stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo predlagane PP, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet SP, nižja od 50 % ali
5. če insolventni dolžnik ravna v nasprotju s 151. členom (omejitev dolžnikovih poslov), 151.a členom (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insol.dolžnika) ali pododdelkom 4.4.1 tega zakona (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika) ali če za več kot 15 dni zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.

Question 81

Sprememba finančnega načrta prestrukturiranja

Answer 81

Po začetku postopka PP lahko insolventni dolžnik spremeni NFP samo tako, da:

1. upnikom ponudi ugodnejše pogoje za plačilo njihovih terjatev, kot jih je ponudil prej s predlogom PP,
2. pri alternativni ponudbi upnikom ponudi višje število delnic ali nominalni znesek osnovnega vložka, ali
3. upnikom da alternativno ponudbo glede zavarovanih terjatev, če take ponudbe ni dal s predlogom PP, vključenim v prejšnji NFP.

Čistopis spremenjenega NFP mora pregledati pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in o pregledu sestaviti svoje poročilo, ki mora vsebovati pritrdilno ali odklonilno mnenje.

Za spremembo potrebno dovoljenje sodišča. Zahteva za dovolitev spremembe mora biti vložena v 3 mesecih od začetka postopka PP.

Question 82

Poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev

Answer 82

Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal mnenje s pridržkom.
Dolžnik mora v treh mesecih po začetku postopka PP predložiti poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje (poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev).

Question 83

Rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja

Answer 83

Skupščina insolventnega dolžnika mora sprejeti sklep o spremembi OK zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v 3 mesecih po začetku postopka PP.

Question 84

Odločanje o prisilni poravnavi

Answer 84

O sprejetju PP odločajo upniki z glasovanjem.
Vsak upnik s priznano ali verjetno izkazano terjatvijo, ima pravico glasovati o PP.

Upnik nima pravice glasovati glede:
- zavarovane terjatve, razen če je to terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe OK zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, in
- prednostne terjatve.
Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju PP se upošteva znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika, pomnožen s količnikom za glasovanje o PP - PONDERIRAN ZNESEK TERJATVE.

Question 85

Večina, potrebna za sprejetje PP

Answer 85

PP je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj enaki 6/10 zneska osnove za izračun deleža glasovalnih pravic.

Upoštevajo se glasovnice, ki jih je sodišče prejelo do poteka enega meseca od objave poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju PP. Če je ne predloži -> je glasoval proti sprejetju PP.

Question 86

Posledice v primeru, če ni dosežena potrebna večina za sprejetje predloga prisilne poravnave

Answer 86

Če ni dosežena večina, potrebna za sprejetje PP, sodišče ustavi postopek PP in izda sklep o začetku SP. V tem primeru izda sklep in objavi naslednji delovni dan po prejemu poročila upravitelja o izidu PP

Question 87

Kaj vsebuje sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave

Answer 87

Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave:
- odloči, da se potrdi prisilna poravnava,
- ugotovi vsebino potrjene poravnave tako, da navede:
o delež plačila terjatev upnikov,
o roke za njihovo plačilo in
o obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo,
- odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, in
- naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.

Question 88

Na katere terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava

Answer 88

Za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka PP, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku. (ne uporablja se za terjatev, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe OK zaradi izvedbe finan.prestrukuriranja)

Question 89

Na katere terjatve ne učinkuje potrjena prisilna poravnava

Answer 89

Terjatve, za katere ne učinkuje potrjena PP:

• zavarovane terjatve,
• prednostne terjatve in
• izločitvene pravice.

Potrjena PP tudi ne učinkuje za terjatve upnikov do:
• porokov,
• solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in
• regresnih zavezancev

Question 90

3. Učinek potrjene PP za navadne in podrejene terjatve

Answer 90

S pravomočnostjo sklepa o potrditvi PP preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ:
o zneska navadne terjatve:
- v višjem deležu od deleža in
- pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni PP, ter
o obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni PP.
in
o celotnega zneska podrejene terjatve.

Če dolžnik prostovoljno plača terjatev v višjem znesku (od zgoraj navedenih zneskov), nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Vendar pa mu vseeno ostane pravica izpodbijati dolžnikova pravna dejanja v stečajnem postopku.

Question 91

Učinek potrjene PP za izvršilne naslove

Answer 91

Odločba (sodišča/državnega organa) izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi PP, s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena PP, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu v katerem preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.

Izvršilno sodišče dovoli in opravi izvršbo za prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni PP.
Pravnomočni sklep o potrditvi PP je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku PP, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni PP, proti dolžniku in morebitnim porokom.

Question 92

Izpodbijanje potrjene prisilne poravnave

Answer 92

Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje potrjena prisilna poravnava, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo:
• če lahko insolventni dolžnik plača terjatve upnikov, za katere učinkuje potrjena PP, v celotnem znesku navadnih terjatev. Tožbo za uveljavitev izpodbojnega zahtevka je treba vložiti v 6 mesecih po poteku roka za plačilo terjatev, določenem v potrjeni PP;
ALI:
• če je bila sprejeta na goljufiv način. Tožbo vložiti v 2 letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi PP.

Question 93

Nad kom je dovoljeno voditi postopek poenostavljene prisilne poravnave

Answer 93

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi:
- nad gospodarsko družbo, ki se po ZGD-1 razvršča med mikro družbe, ali majhne družbe, in
- nad podjetnikom, ki ustreza merilom (mikro družbe)
o povprečno št.delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
o čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 €;
ali merilom (majhne družbe):
o povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
o čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000

Question 94

Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

Answer 94

Predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom (drugačne procesne ovire kot pri PP):

• 3 let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene (poenostavljene) PP, ali
• po začetku stečajnega postopka,
• dolžnik 2 leti po izdaji sklepa s katerim zavrne poenostavljeno PP (predlagatelj v roku ne vloži zahteve oz. na poziv sodišča zahteve za potrditev poenostavljene PP ne dopolni, ali ker dolžnik sodišču ni predložil posodobljenega seznama terjatev), ne more vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene PP.

Question 95

Kaj mora biti priloženo predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave

Answer 95

Predlogu za začetek postopka poenostavljene PP je treba poleg listin:
- poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika,
- načrt finančnega prestrukturiranja,
- dokaz o plačilu začetnega predujma,
priložiti še:
- izjavo dolžnika v obliki notarskega zapisa, da (gornje) poročilo resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. (ta izjava potrebna samo pri poenostavljeni PP).

Question 96

Posledice nedopolnitve predloga PPP na poziv sodišča?

Answer 96

Če predlagatelj v roku 15 dneh predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, sodišče v 8 dneh po poteku tega roka zavrže predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

Question 97

Posodobljeni seznam terjatev v poenostavljenem postopku prisilne poravnave

Answer 97

Dolžnik mora v 1 mesecu po začetku postopka PPP sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, (seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega U vključuje: podatke o U, znesek njegovih terjatev), izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Question 98

Večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave

Answer 98

O poenostavljeni prisilni poravnavi (PPP) ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenemu seznamu terjatev.
Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju PPP je vsota zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenemu seznamu terjatev.
Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta:
- če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove = vsote zneskov vseh navadnih terjatev, in
- če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v posodobljenemu seznamu terjatev.

Question 99

Zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave

Answer 99

Predlagatelj mora v 4 mesecih od objave oklica o začetku postopka PP vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave, zahtevi mora priložiti:

• notarski zapisnik o izidu glasovanja in
• listine (vse izjave upnikov o soglasju za sprejetje PPP oziroma odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje PPP). – drugače sodišče s sklepom v 8 dneh pozove na dopolnitev v roku 8 dni;

Question 100

Predlog za ponovno prisilno poravnavo

Answer 100

Predlog za prisilno poravnavo dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (ponovna prisilna poravnava):
- če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli 2 leti in
- če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. (predlogu potrebno priložiti njihove notarsko overjene izjave).
Začetek postopka ponovne prisilne poravnave so upravičeni predlagati samo upniki, ki so skupno imetniki terjatev:
- za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in
- katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.

Question 101

Na katere terjatve učinkuje ponovna prisilna poravnava

Answer 101

Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
V postopku ponovne prisilne poravnave se izvede ponovna prijava in preizkus terjatev po stanju ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave. Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v postopku ponovne prisilne poravnave.

Question 102

Kdo je stečajni dolžnik

Answer 102

Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi stečajni postopek.

Question 103

Nad kom je dovoljeno voditi stečajno postopek

Answer 103

Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu drugače določeno.
Nad invalidskim podjetjem je SP dovoljen samo, če da Vlada RS predhodno soglasje.

Question 104

Kaj spada v stečajno maso

Answer 104

V stečajno maso spadajo:

1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka,
2. vse premoženje, doseženo z:
   - unovčenjem stečajne mase,
   - upravljanjem stečajne mase in
   - izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter
3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik nadaljuje poslovanje po začetku SP.

Question 105

Kaj je posebna stečajna masa

Answer 105

Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja.

Question 106

Kaj je razdelitvena masa

Answer 106

Razdelitvena masa je unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov.

Splošna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške SP, razen stroškov posebne razdelitvene mase.

Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem.

Question 107

Načelo koncentracije v stečajnem postopku

Answer 107

Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka SP, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v SP proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka.

Upnik, ki zamudi rok za izvedbo dejanj, ki jih mora opraviti v zvezi z uveljavitvijo svojega zahtevka, izgubi pravico od stečajnega dolžnika zahtevati izpolnitev te obveznosti in pravico do plačila iz razdelitvene mase.

Question 108

Upravičeni predlagatelji stečajnega postopka so?

Answer 108

Upravičeni predlagatelj:

1. dolžnik,
2. osebno odgovorni družbenik dolžnika,
3. upnik, ki verjetno izkaže:
   - svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
   - okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom več kot 2 meseca,
4. javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:
   - terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
   - okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot 2 meseca.

Question 109

Kaj mora vsebovati predlog za začetek stečajnega postopka?

Answer 109

PREDLOG ZA ZAČETEK SP mora vsebovati:

1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih,
3. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne SP.

Priložiti:

1. morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen, in
2. dokaz o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, razen če je predlagatelj po tem zakonu založitve predujma oproščen.

Predlog za začetek se lahko umakne do izdaje sklepa o začetku SP.

Question 110

Kdo je oproščen založitve predujma za začetek stečajnega postopka

Answer 110

Založitve predujma je oproščen:

• dolžnik in
• delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka.

Question 111

Zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

Answer 111

Dolžnik lahko v roku 15 dni zahteva, da sodišče odloži odločanja o upnikovem predlogu za začetek SP, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost.
Dolžnik mora zahtevi priložiti:
- izjavo poslovodstva, da
- dolžnik ne zamuja niti s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače niti s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in
- bo dolžnik v dvomesečnem obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka sposoben pravočasno plačevati plače delavcem do višine minimalne plače ter davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
- poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave, v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov;
- poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva in
- dokaz o objavi sklica skupščine.
Če zahtevi niso priložene listine, mora sodišče v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžniku s sklepom naložiti, da v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi zahteve predloži te listine. Če dolžnik v roku ne ravna po sklepu o dopolnitvi zahteve, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je dolžnik insolventen.

Question 112

Opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

Answer 112

Dolžnik mora do poteka dvomesečnega obdobja opravičiti odložitev odločanja tako, da:
1. bodisi vloži predlog za PP
2. bodisi predloži dokaze, da je:
- uspešno izvedel povečanje OK z novimi denarnimi vložki in
- ni več insolventen.
sicer velja domneva insolventnosti

Question 113

Obvestilo upnikom v stečajnem postopku

Answer 113

Sodišče o začetku SP obvesti upnike z oklicem o začetku SP.
Jih pozove, naj v 3 mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v SP in pouk o pravnih posledicah zamude roka za prijavo.

Oklic o začetku SP objavi hkrati z objavo sklepa o začetku SP.

Question 114

Pravne posledice začetka stečajnega postopka

Answer 114

Pravne posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku SP.
Pravne posledice so:
 prenos pooblastil na upravitelja
 prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega TRR
 prenehanje veljavno
sti dolžnikovih ponudb
 odpoved najemnih in zakupnih pogodb (odpovedna pravica)
 zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika
 zasledovalna pravica
 vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih

Question 115

Pravne posledice začetka SP za terjatve upnikov:

Answer 115

Pravne posledice začetka stečajnega postopka, nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno.

 pretvorba nedenarne terjatve upnika do stečajnega dolžnika v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku SP.

 pretvorba občasnih (denarnih ali nedenarnih) dajatvenih terjatev v enkratne denarne terjatve.

 pretvorba denarnih terjatev, izraženih v tuji valuti - v terjatve, izražene v eurih, po tečaju, ki ga objavlja ali določa in objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka SP.

 obrestovanje terjatev - obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, se z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri. Če se terjatev upnika pred njeno zapadlostjo ne obrestuje in terjatev ob začetku SP še ni zapadla, začnejo obresti po predpisani obrestni meri od te terjatve teči od njene zapadlosti.

 pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila - če se pogoji za plačilo terjatve posameznega upnika izpolnijo pred zapadlostjo, ima stečajni dolžnik pravico predčasno plačati to terjatev in pri tej izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.

 pretrganje zastaranja upnikove terjatve do stečajnega dolžnika s prijavo te terjatve v SP.

 terjatve upnika, povezane z odložnim pogojem - če se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, terjatev preneha.

 terjatve upnika, povezane z razveznim pogojem - če se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna.

 pobot terjatev ob začetku SP - če ob začetku SP hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom SP veljata za pobotani.

Question 116

Predpostavke izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika

Answer 116

 SPLOŠNE: morajo biti izpolnjene pri vsakem izpodbijanju
• da je bil nad dolžnikom začet SP
• da gre za pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati
• da bodo z (uspešnim) izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih U.

 POSEBNE: se razlikujejo glede na vrsto izpodbojnega pravnega dejanja
objektivno – subjektivne narave ali zgolj objektivne narave (razpolaganje z D premoženjem, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti.)

• Objektivni predpostavki:
o zmanjšano poplačilo upnika
o naklanjanje ugodnosti upnika

• Subjektivna predpostavka:
o vednost oz. dolžna vednost o dolžnikovi insolventnosti.

Question 117

V kakšnem obdobju se lahko izpodbijajo pravni posli dolžnika

Answer 117

Obdobje izpodbojnosti:
• pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo SP do začetka SP;

• če gre za pravna dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, pa v obdobju od začetka zadnjih 36 mesecev pred uvedbo SP do začetka SP.

Question 118

Kdaj je pravno dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno

Answer 118

Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno:
1. če je bila posledica tega dejanja:
– bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno,
– bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.

Question 119

Terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajni postopek

Answer 119

Terjatve, ki jih je treba prijaviti v SP:
• upniki morajo v SP prijaviti vse terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka SP, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo.
• upnik, odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, prijavi tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka SP še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku SP, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika.
• če so za izpolnitev upnikove terjatve poleg stečajnega dolžnika odgovorni tudi drugi solidarni sodolžniki ali poroki, lahko upnik v SP prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni v celoti plačan, pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača drug solidarni sodolžnik ali porok.
• terjatev, ki nastane po začetku SP, če se plača iz razdelitvene mase.

Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.

Question 120

Katerih terjatev ni potrebno prijaviti v stečajnem postopku?

Answer 120

V stečajnem postopku pa ni treba prijaviti:
• prednostne terjatve in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane,
• terjatve za plačilo davka na podlagi obračuna davka na dan pred začetkom stečajnega postopka in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem predložitve obračuna davka davčnemu organu,
• terjatve za plačilo davka na podlagi obračuna davka ali popravljenega obračuna davka za obdobje pred začetkom stečajnega postopka, ki je bil davčnemu organu predložen po začetku stečajnega postopka in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem predložitve obračuna davka ali popravljenega obračuna davka davčnemu organu, ter
• terjatve za plačilo davka za obdobje pred začetkom stečajnega postopka na podlagi odločbe davčnega organa, izdane po začetku stečajnega postopka v davčnem postopku, ki se je začel pred začetkom stečajnega postopka, in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem vročitve odločbe upravitelju.

Question 121

Prijava izločitvenih pravic v stečajnem postopku

Answer 121

Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
Prijava izločitvene pravice mora vsebovati:
- določen zahtevek za priznanje izločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet izločitvene pravice,
- opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje izločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih.

Če upnik zamudi rok, izločitvena pravica ne preneha. Če se proda stvar, na kateri je izločitvena pravica, ima izločitveni upnik pravico zahtevati vrednost stvari, zmanjšano za stroške prodaje.

Question 122

Ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi

Answer 122

• upnik prerekane terjatve mora v 1 mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo proti stečajnemu dolžniku za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
• če je terjatev prerekal drug upnik, mora upnik tožbo vložiti tudi proti njemu.
• če v 1 mesecu po objavi sklepa ne vloži tožbe, preneha njegova prerekana terjatev.

Question 123

Pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika

Answer 123

Pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik sme nadaljevati s poslovanjem, če sodišče dovoli, pod pogoji, da:
 s tem soglaša upniški odbor,
 se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, in
 se ne krši načelo omejevanja tveganj.

Upravitelj mora pridobiti soglasje sodišča za vsak:
 najem posojila ali kredita,
 poroštvo ali aval, ki ga da,
 dovolitev ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika,
 drug posel v zvezi z nadaljevanjem poslovanja.

Sodišče odloči, da se nadaljnje poslovanje stečajnega dolžnika ustavi:
 če upravitelj v roku ne da predloga prodaje premoženja stečajnega dolžnika,
 če v 1 letu od takrat, ko je upravitelj dal predlog, premoženje stečajnega dolžnika ni bilo prodano ali
 če nastanejo druge okoliščine, zaradi katerih nadaljnje poslovanje ne omogoča ugodnejših pogojev za plačilo upnikov ali se s tem krši načelo omejevanja tveganj.

Question 124

Kaj je unovčenje stečajne mase?

Answer 124

Unovčenje stečajne mase je:

1. prodaja premoženja stečajnega dolžnika,
2. izterjava njegovih terjatev in
3. vsak drug pravni posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic.

Question 125

Upravljanje stečajne mase je:

Answer 125

1. oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem,
   o Premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno oddati v najem ali zakup samo, če se s tem ne zavleče prodaja tega premoženja.
   o Pogodbo dovoljeno skleniti samo za določen čas in za obdobje najema ali zakupa, ki ne sme biti daljše od enega leta.
   o Lahko se ustanovi predkupna pravica v korist najemnika.
2. nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika - dovoljeno je naložiti samo v:
   o dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je (RS, drž.članica EU, ECB, Banka Slovenije)
   o dolžniške vrednostne papirje razen podrejenih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici Evropske unije,
   o bančne denarne depozite pri banki ali kreditni instituciji iz prejšnjega stavka.
3. sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom.

Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča, sicer p.p. nima pr. učinka.

Question 126

Priprave na prodajo premoženja stečajnega dolžnika

Answer 126

Priprave za prodajo premoženja vključujejo:
1. oceno vrednosti premoženja (upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje, ki jo mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec, in sicer na podlagi tržne vrednosti in likvidacijske vrednosti) in

2. zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje glede rokov, v katerih jo je mogoče opraviti, in kupnine, ki jo je mogoče doseči (Če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen, mora upravitelj objaviti nezavezujoče zbiranje ponudb ali opraviti druga dejanja za pridobitev informacij.)
   Nezavezujoče zbiranje ponudb - javno vabilo za dajanje ponudb, pri katerem izhodiščna cena ni določena in je obveznost stečajnega dolžnika skleniti pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, izključena.

Question 127

Kako se lahko sklene pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika

Answer 127

Pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika se lahko sklene samo na podlagi:

 javne dražbe - javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi ponudil (glede na eno izmed 2 vrst javne dražbe):
– pri javni dražbi z zviševanjem izklicne cene: ponudil najvišjo ceno, ali
– pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene: prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe.

ALI

 zavezujočega zbiranja ponudb - javno vabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno, vendar ne nižje od izhodiščne cene, če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, pa s tistim, ki bo ponudil najkrajši rok plačila.

Če je bil javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb neuspešen, se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb, opravljenega pred začetkom neposrednih pogajanj.

Question 128

Kako se določi izklicno ali izhodiščno ceno

Answer 128

Izklicno ali izhodiščno ceno mora sodišče določiti na podlagi ocenjene vrednosti premoženja.

Question 129

Kaj je varščina?

Answer 129

Varščina je denarni znesek, s plačilom katerega dražitelj pri javni dražbi ali ponudnik pri zbiranju ponudb utrdi svojo obveznost skleniti prodajno pogodbo, če bo na dražbi ali v postopku zbiranja ponudb uspel.

Question 130

Vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase

Answer 130

Vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase

1. prednostne terjatve,
2. navadne terjatve,
3. podrejene terjatve.

Question 131

Končno poročilo stečajnega postopka

Answer 131

Upravitelj mora v 1 mesecu po opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo, ki vsebuje:
 skupni znesek unovčene stečajne mase,
 končni delež plačila terjatev upnikov,
 predlog upravitelja za odmero zadnjega dela nagrade za njegovo delo in
 izjavo upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu s tem zakonom.

Question 132

Kaj stori sodišče, ko prejme končno poročilo upravitelja v stečajnem postopku?

Answer 132

Sodišče na podlagi končnega poročila upravitelja in mnenja upniškega odbora:
1. odloči o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelju in
2. izda sklep o končanju stečajnega postopka, s katerim odloči:
• odloči, da se stečajni postopek konča,
• razreši upravitelja in
• odločitev o sodnem depozitu.
Pritožba proti sklepu zadrži njegovo izvršitev.

Question 133

Kdaj se opravi izbris stečajnega dolžnika iz registra?

Answer 133

Stečajni dolžnik se po uradni dolžnosti izbriše iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka.

Question 134

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

Answer 134

Če se premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, najde, potem ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, se na predlog upnika, ki je bil v stečajnem postopku nad dolžnikom upravičen opravljati procesna dejanja in do konca stečajnega postopka to njegovo upravičenje ni prenehalo, ali družbenika stečajnega dolžnika začne stečajni postopek nad tem premoženjem. V tem SP se terjatve upnikov ne prijavijo znova, temveč se pri razdelitvi razdelitvene mase, dosežene z unovčenjem pozneje najdenega premoženja, upoštevajo samo terjatve, ki so bile priznane v SP nad stečajnim dolžnikom.
Če je bil SP zaključen brez razdelitve, se izvedejo neopravljena prijava in preizkus terjatev upnikov.

Question 135

Nad kom je dovoljeno voditi postopek osebnega stečaja?

Answer 135

Postopek osebnega stečaja je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe.

Question 136

Pristojnost sodišča RS pri osebnem stečaju?

Answer 136

Sodišče v RS je pristojno:

1. proti fizični osebi, ki ima stalno ali začasno prebivališče v RS,
2. proti potrošniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če v RS prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v RS, in
3. proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če ima sedež v RS.

Question 137

Namen postopka osebnega stečaja?

Answer 137

Postopek se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.

Question 138

Ali terjatve upnikov po koncu osebnega stečaja prenehajo?

Answer 138

Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu SP.

Question 139

Posebnosti brezplačne pravne pomoči pri osebnem stečaju?

Answer 139

Za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Prvi stavek tega odstavka se ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti.

Question 140

V kakšni obliki mora biti dano poročilo o stanju svojega premoženja pri osebnem stečaju?

Answer 140

Pisno z notarsko overjenim podpisom.

Question 141

Kdaj mora dolžnik sodišču priložiti poročilo o stanju svojega premoženja?

Answer 141

Dolžnik mora poročilo o stanju svojega premoženja:

• če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja: priložiti predlogu za začetek tega postopka,
• če je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve o insolventnosti dolžnika: predložiti sodišču v osmih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka,
• v drugih primerih: priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.

Question 142

Kdo so stranke glavnega postopka osebnega stečaja?

Answer 142

Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so:

• stečajni dolžnik,
• upnik, ki je v rokih opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku OS, in
• upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku OS, če je njegova terjatev priznana.

Question 143

Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika pri osebnem stečaju?

Answer 143

Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika z začetkom OS tako, da:
1. ne more sklepati pogodb ali drugih PP, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso,
2. brez soglasja sodišča ne more:
• najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
• odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,
• se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

 Če je v nasprotju s tem - nima pravnega učinka,

Question 144

Posledice začetka osebnega stečaja nad podjetnikom

Answer 144

Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.

Question 145

Kaj spada v stečajno maso pri osebnem stečaju?

Answer 145

V stečajno maso spadajo tudi:

1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom OS, razen prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku,
2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom OS.

Iz stečajne mase so izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe.

Question 146

Posebna pravila za prednostne terjatve poplačila iz stečajne mase pri osebnem stečaju

Answer 146

Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Question 147

Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika pri osebnem stečaju

Answer 147

Obdobje izpodbojnosti: zadnja 3 leta pred uvedbo OS za:

1. pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in
2. neodplačna dejanja in dejanja, kjer je bila velika razlika vrednosti (pravno dejanje stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti).

Question 148

Sklep o izterjavi stalnih prejemkov pri osebnem stečaju

Answer 148

Če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (sklep o izterjavi stalnih prejemkov):

1. ugotovi, da ti prejemki spadajo v stečajno maso,
2. naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Če izplačevalec ne ravna po sklepu mu sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.

Pravnomočni sklep je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov.
Upravitelj mora nadzorovati, ali izplačevalec prejemkov ravna po sklepu o izterjavi, in sodišče nemudoma obvestiti o vsaki njegovi kršitvi.

Question 149

Posebna pravila o prodaji premoženja pri osebnem stečaju

Answer 149

Za prodajo premičnih stvari, ki spadajo v stečajno maso, razen umetniških predmetov in drugih dragocenosti lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj.

Če se v postopku OS prodaja stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Pravnomočni sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja.

Question 150

Sklep o končanju postopka osebnega stečaja

Answer 150

S sklepom sodišče tudi:

1. odloči, katere terjatve upnikov so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku OS ni bil plačan,
2. naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev iz prejšnje točke.

V izreku sklepa sodišče navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa.

Pravnomočni sklep o končanju OS je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.

Question 151

Odpust obveznosti stečajnega dolžnika

Answer 151

Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja.

Stečajni dolžnik lahko do izdaje sklepa o končanju OS vloži predlog za odpust obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. Stečajni dolžnik mora predlogu za odpust obveznosti priložiti izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti

Question 152

Ovire za odpust obveznosti

Answer 152

Odpust obveznosti ni dovoljen:

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za k.d. proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
2. če je v zadnjih 3 letih pred uvedbo OS dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
3. če so mu bile obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo 10 let,
4. če je v zadnjih 5 letih pred uvedbo OS prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.

Question 153

Katere okoliščine se upošteva pri določitvi preizkusnega obdobje pri odpustu obveznosti?

Answer 153

Če izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, določi sodišče preizkusno obdobje ob upoštevanju:

• starosti stečajnega dolžnika,
• njegovih družinskih razmer,
• njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter
• razlogov za njegovo insolventnost.

Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od 2 let od uvedbe OS in ne daljše od 5 let od uvedbe OS.

Question 154

Kaj mora vsebovati oklic o začetku postopka odpusta obveznosti

Answer 154

Oklic o začetku postopka odpusta obveznosti mora vsebovati:

1. podatke o sodišču, ki vodi postopek, in opravilni številki, pod katero se postopek vodi,
2. identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku,
3. odločitev sodišča o začetku postopka odpusta obveznosti in o določitvi preizkusnega obdobja ter
4. poziv upnikom, naj v 6 mesecih po objavi oklica vložijo ugovor proti odpustu obveznosti, če menijo, da obstajajo ovire za odpust obveznosti.

Question 155

Dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem

Answer 155

Dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem:

1. če je zaposlen: mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
2. če ni zaposlen in je sposoben za delo:
   - si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
   - ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
   - upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

Question 156

Postopek ugovora pri odpustu obveznosti

Answer 156

Če je ugovor vložen po poteku roka, ga sodišče zavrže.

Če je ugovor pravočasen, mora sodišče v 3 delovnih dneh po prejemu ugovora:
1. razpisati narok za obravnavo ugovora na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec po prejemu ugovora,
2. ugovor s prilogami, poziv, da se izreče o ugovoru, ter vabilo za narok vročiti:
- stečajnemu dolžniku in
- upravitelju, če ni vlagatelj ugovora,
3. objaviti oklic o naroku in vabilo za narok vročiti tudi vlagatelju ugovora.
Če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, velja, da je umaknil ugovor proti odpustu obveznosti. Če se dolžnik ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, sodišče opravi narok v njegovi odsotnosti.
Na naroku sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom, in odloči o ugovoru na podlagi izida dokazovanja.
Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru proti odpustu obveznosti, v 15 dneh po koncu naroka za obravnavo tega ugovora.

Question 157

Terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti

Answer 157

Odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka OS, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v OS, če ni drugače določeno.

Question 158

Na katere terjatve ne učinkuje odpust obveznosti

Answer 158

Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve in tudi ne za terjatev iz naslova:

• denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
• v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
• globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in
• odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Question 159

Pravni učinki odpusta obveznosti

Answer 159

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana.
Če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi.

Question 160

Izpodbijanje odpusta obveznosti

Answer 160

Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti.

Tožbo je treba vložiti v 2 letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Za odločanje je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o odpustu obveznosti. Če sodišče razveljavi odpust obveznosti, s pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi odpusta obveznosti prenehajo pravni učinki odpusta obveznosti.
Evidenco sklepov o odpustu obveznosti vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Question 161

Nad kom je dovoljeno voditi postopek stečaja zapuščine?

Answer 161

Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (zapustnik).

Question 162

Pristojnost sodišča RS za vodenje postopka stečaja zapuščine

Answer 162

Sodišče v RS je pristojno za vodenje postopka stečaja zapuščine:

1. če je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v RS ali
2. če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v RS.

Question 163

Namen postopka stečaja zapuščine?

Answer 163

Postopek stečaja zapuščine se vodi, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.
Smiselna uporaba pravil SP in OS.

Question 164

Stranke postopka stečaja zapuščine?

Answer 164

Stranke glavnega postopka:

1. zapustnikov dedič, razen če se je odpovedal dediščini,
2. upnik, ki je v rokih opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, in
3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku stečaja zapuščine, če je njegova terjatev priznana.

Question 165

Obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev

Answer 165

Preden zapuščinsko sodišče izda sklep po 219. členu ZD, obvesti Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev. Obvestilo o zapuščini brez dedičev mora vsebovati:

• podatke o zapustniku (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, zadnje stalno in začasno prebivališče, datum smrti ali razglasitve za mrtvega),
• opravilno številko zapuščinske zadeve,
• podatke o premoženju, ki sestavlja zapuščino, in zapustnikovih obveznostih,
• opozorilo, da bo zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo, če ta v treh mesecih od prejema obvestila ne bo vložila zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dediča.

Question 166

Zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev

Answer 166

Republika Slovenija lahko zahteva, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če v treh mesecih po prejemu obvestila o zapuščini brez dedičev:
- prijavi to zahtevo v zapuščinskem postopku, in
- vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.
Prijavi mora RS priložiti potrdilo o vložitvi predloga za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.

Question 167

Posebna pravila o stečajni masi pri stečaju zapuščine

Answer 167

V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine poleg premoženja spadajo:
- terjatve do dedičev na podlagi njihove odgovornosti za zapustnikove dolgove po 142. členu ZD in
- premoženje, ki je bilo ločeno od dedičevega premoženja po 143. členu ZD.
Upravitelj je upravičen za račun stečajne mase:
- proti dedičem uveljaviti (gornje) terjatve in
- od dedičev ali skrbnika uveljaviti izročitev premoženja.
V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev, začetem na podlagi 417.c člena tega zakona, spadajo:
- vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in
- vse premoženje, doseženo z:
o unovčenjem premoženja iz 1. točke tega odstavka,
o upravljanjem stečajne mase, in
o izpodbijanjem pravnih dejanj zapustnika.

Question 168

Kdaj sodišče prične postopek prisilne likvidacije?

Answer 168

Sodišče začne postopek prisilne likvidacije:

1. po uradni dolžnosti, če tako določa zakon, ali
2. na predlog osebe, ki upravičena predlagati začetek postopka prisilne likvidacije.

Question 169

Kdo so stranke postopka prisilne likvidacije

Answer 169

Stranke postopka so družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek.
Upniki niso stranke in v tem postopku niso upravičeni opravljati procesnih dejanj.

V postopku se ne oblikuje upniški odbor

Question 170

Kdaj se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije?

Answer 170

Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:

1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali
2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali
3. če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz SR brez likvidacije.

Question 171

Kdo so udeleženci postopka izbrisa brez likvidacije?

Answer 171

Udeleženci postopka izbrisa so:

1. pravna oseba, nad katero se vodi postopek izbrisa,
2. predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog,
3. družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o izbrisu, in
4. druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra kršen, če priglasi svojo udeležbo v postopku.

Question 172

Pravne posledice izbrisa pravne osebe iz registra

Answer 172

 z izbrisom iz SR pravna oseba preneha;

 izbris ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe;
• zahtevati plačilo njegove obveznosti do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti,
• zahtevati povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe.

 če so v izbrisani pravni osebi ob njenem prenehanju zaposleni delavci, jim preneha delovno razmerje.
Delavci, ki jim preneha pravno razmerje po četrtem odstavku tega člena, imajo enake pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo, vključno s pravicami po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.

Question 173

Stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe

Answer 173

Predlog za začetek lahko vloži:

1. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe,
2. oseba, ki je ob izbrisu pravne osebe:
   - opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali
   - imela položaj družbenika.

Predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe mora vsebovati opis premoženja ter dejstev in dokazov, iz katerih izhaja, da je to premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi.
Če sodišče presodi, da je premoženje, ki je predmet predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, pripadalo izbrisani pravni osebi, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo, ali je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu insolventna.