PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV Flashcards
Kaj je vrednostni papir?
Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku (212/1. čl. OZ). Vrednostni papir je je le listina z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon (213/3. čl. OZ). Če katerakoli izmed bistvenih sestavin manjka, listina ni vrednostni papir.
Kdaj nastane obveznost iz vrednostnega papirja?
Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku, ko izdajatelj izroči vrednostni papir upravičencu (215. čl. OZ).
Kaj je bistvo vrednostnih papirjev?
Zakoniti imetnik lahko zahteva izpolnitev vrednostnega papirja samo proti predložitvi papirja (217. čl. OZ), kar je bistvo inkorporacije: terjatev je prešla v vrednostni papir, se z njim povezala, tako da odtlej samostojno ne more več uveljavljati. Bistvo vrednostnih papirjev je v načelu inkorporacije, tj. v posebni zvezi med papirjem in na njem zapisano pravico (pravico iz papirja, ki je le civilnopravna pravica). Kot razpoznani znak vseh vrednostnih papirjev inkorporacijo razumemo v vezanosti pravice iz papirja načeloma samo skupaj s papirjem.
Kako nastane nematerializirani vrednostni papir?
Nematerializirane vrednostne papirje ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki opredeljuje nematerializirane vrednostne papirje kot izjavo izdajatelja, vpisano v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil obveznosti iz nematerializiranega vrednostnega papirja. Nematerializiran vrednostni papir nastane, ko se v centralnem registru prvič vpiše na račun imetnika, in obstaja, dokler se iz centralnega registra ne izbriše. (4. čl. ZNVP-1) Imetnik pridobi nematerializirani vrednostni papir, ko se ta vpiše na njegov račun v centralnem registru (8/1. čl. ZNVP-1).
Bistvene sestavine vrednostnih papirjev po OZ.
- označba vrste vrednostnega papirja;
- firmo in sedež oz. ime in prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja;
- natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja;
- kraj in datum izdaje vrednostnega papirja, pri tistih, ki so izdani v seriji, pa tudi njegovo serijsko številko;
- podpis izdajatelja vrednostnega papirja oz. faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja, izdanega v seriji. (213. čl. OZ)
Bistvene sestavine vrednostnih papirjev po ZNVP-1
- oznako vrste vrednostnega papirja;
- firmo in sedež oz. osebno ime in prebivališče izdajatelja ter njegovo enolično identifikacijo;
- podatek, ali se vrednostni papir glasi na ime ali na prinosnika
- natančno označeno obveznost izdajatelja;
- datum vpisa nematerializiranega papirja v centralni register in skupno število izdanih nematerializiranih vrednostnih papirjev;
- podatek, ali je vrednostni papir prosto ali omejeno prenosljiv, in pri omejeni prenosljivosti tudi vsebino omejitve;
- enolično identifikacijsko oznako. (7. čl. ZNVP-1)
Kakšne vrste vrednostnih papirjev poznamo?
STVARNOPRAVNI PAPIRJI vsebujejo zahtevek na izročitev (s papirjem se razpolaga s stvarjo) ali stvarno pravico: ti papirji so konosament, tovorni list, skladiščnica.
KORPORACIJSKI ALI ČLANSKI VREDNOSTNI PAPIRJI vsebujejo članske pravice v družbi. Imetnik papirja je član družbe, ki je papir izdala. Najbolj tipičen primer so papirji, ki jih izda delniška družba – delnica.
OBLIGACIJSKI VREDNOSTNI PAPIRJI, na katerih je zapisana obligacijska pravica, se glede na predmet zapisane pravice ločijo na :
- denarne: obveznica, menica in ček.
- blagovne: transportni papirji in skladiščnica.
- dolžniški vrednostni papirji: so tisti, na katerih je zapisana denarna terjatev.
Kakšne vrednostne papirje ločujemo glede na njihovo kavzo?
Vrednostni papir ni sam sebi namen. Narava vrednostnega papirja je povezana s temeljnim (kavzalnim) razmerjem. Glede na vpliv tega razmerja ločujemo:
- ABSTRAKTEN VREDNOSTNI PAPIR je papir, če pravica iz papirja obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo podlago. Nujno abstraktna papirja sta menica in ček, ki sta abstraktna tudi, če je na sami listini zapisana klavzula, ki sicer kaže na obstoj in vsebino razmerja, ki je podlaga za izdajo papirja: kritna klavzula na menici ne pomeni, da vsebina tega razmerja vpliva na uveljavljanje pravice meničnega upnika.
- KAVZALEN VREDNOSTNI PAPIR je delnica kot korporacijski papir, ki kaže na članstvo v delniški družbi. Če družba ni ustanovljena ali preneha, ugasnejo tudi pravice iz delnice. Uveljavljanje pravic je odvisno od obstoja delniške družbe.
Prinosniški (imetniški) vrednostni papirji
Glasijo se na prinosnika. Na listini mora biti nedvomno zapisano, da je upravičenec do pravice iz papirja prinosnik listine. Pri prenosu je pravica do papirja povezana s pravico na papirju, zato se prinosniški vrednostni papirji prenašajo z izročitvijo (tradicijo).
Izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja lahko zahteva proti predložitvi le njegov zakoniti imetnik, tj. prinosnik (216/2. in 217. čl. OZ). Pravico iz papirja lahko uveljavlja oseba, ki ima prinosniški papir v neposredni posesti s predložitvijo izdajatelju.
V obliki prinosniškega papirja se lahko izdajajo vsi obligacijski papirji, z izjemo menice, ki pa lahko postane prinosniški papir kasneje z indosamentom na prinosnika. Med korporacijskimi papirji so imetniški papirji lahko delnice, ne pa tudi začasnice.
Imenski vrednostni papirji - rekta papirji
Imenski vrednostni papirji so tisti, pri katerih je upravičenec na listini izrecno naveden, torej se glasijo na ime točno določene osebe, tako da ga je mogoče zanesljivo identificirati.
Zavezanec iz rekta papirja mora vsebino pravice iz papirja izpolniti označeni upravičeni osebi (t.i. zakonitemu imetniku), če mu predloži listino. Pravica do papirja (listine) sledi pravici iz papirja (terjatev). Izpolnitev premoženjske pravice iz papirja lahko zahteva le njegov zakoniti imetnik, če predloži (prezentira) vrednosti papir (217. čl. OZ). Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je oseba, katere ime je navedeno na listini, oz. oseba, na katero je ta prenesla svoja upravičenja (216/3. čl. OZ). Predložitelj listine sam po sebi se ne šteje za upravičeno osebo, ampak se mora kot upravičena oseba izkazati.
Pravice iz papirja na rekta papirju se prenaša po splošnih pravilih, ki veljajo za odstop terjatve. Prenos s cesijo praviloma ne pomeni, da omejena dovoljenost prenosa. Ni pa izključeno, da se na rekta papir zapiše klavzula, ki v celoti prepoveduje ali bistveno omejuje prenos (vinkulacijske klavzule).
Orderski vrednostni papirji - papirji po nalogu
Ordrski vrednostni papirji se glasijo po nalogu določene osebe.
Prenašajo se z indosamentom, tj. zapis na hrbtni strani, da se papir prenaša na novega pridobitelja.
Zakoniti imetnik vrednostnega papirja po odredbi je tisti, na katerega se vrednostni papir glasi, oz. tisti, na katerega je bila pravilno prenesen (216/3. čl. OZ). Imetnik papirja je upravičen terjati plačilo le, če se izkaže z nepretrgano verigo indosamentov (225. čl. OZ).
Najbolj značilna ordrska papirja sta menica in ček.
Prenos vrednostnega papirja
Izraz prenos vrednostnega papirja pomeni spremembo v osebi upravičenca do pravice iz papirja (terjatev). Ker pa je uveljavljanje pravice iz papirja vezano na predložitev papirja, pojem prenos zajema tudi spremembo upravičenosti do papirja.
Prenos vrednostnega papirja ima lahko 3 učinke:
- prometna funkcija: pravica iz papirja s prenosom preide iz premoženja dosedanjega upravičenca v premoženje pridobitelja vrednostnega papirja. Po splošnem pravilu pridobitelj vrednostnega papirja pridobi vse pravice, ki jih je ime njegov prednik (223/1. čl. OZ). To pa ne velja, če pridobiteljev prednik ni upravičenec do vrednostnega papirja, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za dobroverno posest.
- legitimacijska funkcija: imetnik vrednostnega papirja se lahko s posestjo vrednostnega papirja izkaže zavezancu iz papirja in vsem tretjim osebam, da je upnik pravice iz papirja in lastnik listine.
- garancijski učinek, če to določa zakon ali če je tako zapisano na samem vrednostnem papirju: gre za jamstvo prenosnika papirja pridobitelju, da bo zavezanec iz papirja izpolnil obveznost.
Kakšne ugovore je mogoče uveljavljati zoper samostojnega imetnika vrednostnega papirja na prinosnika ali po odredbi
Zoper samostojnega imetnika vrednostnega papirja na prinosnika ali po odredbi je mogoče uveljavljati (uveljavlja dolžnik):
- ugovore, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (pogoj, zastaranje, ponarejenost);
- ugovor, da zaveza iz papirja ni veljavno nastala, ker niso bile izpolnjene predpostavke (sposobnost, volja);
- ugovor, da papirja ni pravilno pridobil;
- ugovore iz osebnega razmerja med dolžnikom in sedanjim upravičencem iz papirja (odpust dolga, novacija, prenovitev). (233. čl. OZ)
Prenos pravice iz papirja na prinosnika
Prinosniški VP so najlažje prenosljivi. Pravica iz vrednostnega papirja se prenaša neposredno z listino, na kateri je zapisana. Za prenos listine se uporabljajo pravila za prenos lastninske pravice na premičninah.
Pravica iz vrednostnega papirja na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo (tradicijo) (218. čl. OZ). Za prenos lastninske pravice je potrebna izvedba stvarnopravnega prenosnega posla, ki ima:
• voljni element = sporazum strank o prenosu lastninske pravice,
• spolnitveni element = dejanje izročitve (tradicije).
Prenos ordrskih vrednostnih papirjev
Lastništvo na orderskem vrednostnem papirju se prenese s:
1. pogodbo o izročitvi: kot zavezovalni poslel, s katerim se indosant zaveže, da bo prenesel vrednostni papir na indosatarja.
2. indosamentom: kot poseben razpolagalni pravni posel za prenos pravice iz ordrskega papirja. Indosament je zapis na hrbtni strani, s katerim indosant (prenosnik) papir prenaša na novega pridobitelja (indosatarja). Vsebina indosamenta je v tem, da upravičena oseba (indosant), po nalogu katere se glasi vrednostni papir, določi drugega upravičenca (indosatar), po nalogu katerega naj zavezanec izpolni obveznost iz vrednostnega papirja.
3. izročitvijo listine po splošnih pravilih stvarnega prava kot razpolagalno dejanje za prenos listine.
Če je opravljeno eno samo dejanje, nastopi praznina, ker v času med indosamentom in izročitvijo pravice iz VP ni možno uveljavljati. Zato v tem položaju lahko indosatar od indosanta zahteva izročitev listine.
Imetnik papirja je upravičen terjati plačilo le, če se izkaže z nepretrgano verigo indosamentov (225. čl. OZ). Imenski papirji se lahko prenašajo z indosametnom če, če zakon to posebej določa (219. čl. OZ).
Vrste indosamentov
- popoln: vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe, na katero se pravica iz vrednostnega papirja prenaša (indosatar), lahko pa vsebuje tudi druge podatke (kraj, datum, ipd.). (221/2. čl. OZ) Npr. Namesto nam plačajte po ukazu indostaraja, Ljubljana, ..2000. Podpis indosant. Indosament ne sme biti pogojen. Popolni indosament lahko vsebuje rekta klavzulo »ne po odredbi« ali podobno klavzulo enakega pomena, ki prepove prenos vrednostnega papirja z indosamentom, dovoljuje pa prenos s cesijo.
- blanko: vsebuje le podpis indosanta (221/3. čl. OZ). Indosatar ni naveden, pusti se prazen prostor za morebitno kasnejšo izpolnitev.
- z indosamentom na prinosnika: namesto imena indosatarja se zapiše beseda »prinosniku« ali druga oznaka, ki pomeni isto. Indosament na prinosnika velja kot blanko indosament. (221/4,5. čl. OZ),
- prokurni indosament: gre za prenos pooblastila in zapiše se klavzula »vrednost v pooblastilu« (222. čl. OZ).
- zastavni indosament: gre za prenos v zastavo in zapiše se klavzula »vrednost v zastavo«. Pri indosamentu v zastavo se vrednostni papir indosira zaradi zastavitve, ne zaradi dokončnega prenosa papirja na indosatarja. Novi upnik pridobi le zastavno pravico.
Delni indosamenti ni dopusten, je ničen (221/6. čl. OZ).
Kako je mogoče izključiti prenosno funkcijo?
Prenosno funkcijo je mogoče izključiti z:
- rekta klavzulo: tj. klavzula, da se papir ne sme prenašati z indosamentom (»ne po odredbi«), ki mora biti navedena na papirju, lahko pa prenos prepove tudi zakon. Pravica it vrednostnega papirja, za katerega je prenos z indosamentom prepovedan, se sme prenesti samo s cesijo.
- prokurnim indosamentom in indosametnom v zastavo: imetnik vrednostnega papirja, ki je bila nanj prenesen kot »prenos pooblastila«, lahko izvršuje vse pravice, ki iz njega izvirajo, vendar sme papir prenesti na drugega le kot prenos pooblastila (224. čl. OZ).
Prenos imenskih vrednostnih papirjev
Se izvaja z uporabo splošnih pravil o prenosu premoženjskih pravic. Pravni posel za prenos je cesija (odstop terjatve). Pri cesiji novi imetnik pridobi tiste pravice iz vrednostnega papirja, ki jih je imel prejšnji imetnik. Prenos pravic iz vrednostnega papirja na ime, bodisi s cesijo ali z indosamentom, nima učinka nasproti izdajatelju, dokler ta ni pisno obveščen o tem oz. dokler ta prenos ni vpisan v morebitni register vrednostnih papirjev na ime, ki ga vodi izdajatelj (223/2. čl. OZ).
Po 219/2. čl. OZ lahko poseben zakon določi, da se imenski vrednostni papir prenaša z indosamentom. Zakon o gospodarskih družbah uveljavlja prenos imenske delnice z indosamentom.
Dobroverna pridobitev pri imenskih vrednostnih papirjev ni možna. Pridobitelj postane upravičenec le, če je bil upravičenec njegov pravni prednik, in samo v obsegu njegove pravice.
Zastavna pravica na vrednostnem papirju
Pravni naslov za pridobitev zastavne pravice je pogodba (pravni posel) ali zakon. Prevladuje pogodbena zastava vrednostnih papirjev. Zastavna pogodba je konsenzualna pogodba med zastavnim upnikom in dolžnikom.
Sklenitev zastavne pogodbe ni dovolj za nastanek zastavne pravice. Potreben je ustrezen pridobitveni način:
1. izročitev listine pri prinosniških vrednostnih papirjev (188/1. čl. SPZ);
2. indosament, v katerem je navedeno, da je vrednostni papir izročen v zastavo (indosament v zastavo) IN izročitev listine pri (188/2. čl. SPZ):
o ordrskih vrednostnih papirjev, ali
o imenskih vrednostnih papirjev, ki se v skladu z zakonom prenašajo z indosamentom.
3. obvestilo zastavitelja dolžniku iz vrednostnega papirja, da je terjatev iz vrednostnega papirja zastavljena, pri imenskih vrednostnih papirjih (188/3. čl. SPZ).
Spremembe na vrednostnih papirjih, ki jih opravi izdajatelj po OZ
Spremembe, ki jih opravi izdajatelj (227. čl.):
o vinkulacija vrednostni papir na prinosnika ali po odredbi lahko izdajatelj na zahtevo in stroške imetnika spremeni v vrednostni papir na ime (227/1. čl.);
o devinkulacija papirja – če izdajatelj spremembe ni izrecno prepovedal, lahko na zahtevo in stroške imetnika spremeni vrednostni papir na ime v vrednostni papir na prinosnika ali po odredbi (227/2. čl.).
Spremembe na vrednostnih papirjih, ki jih opravi imetnik pri prenosu po OZ
Spremembe, ki jih opravi imetnik pri prenosu (228. čl.):
o sprememba ordrskega vrednostnega papirja v prinosniški vrednostni papir – vrednostni papir po odredbi sme indosatar prenesti z indosamentom na prinosnika, če ni s posebnim zakonom drugače določeno (228/1. čl.);
o prepoved spremembe imenskega vrednostnega papirja pri prenosu – vrednostni papir na ime sme cedent oziroma indosant prenesti le na določeno osebo (228/2. čl.). Izjema od tega je preoblikovanje delnic iz imenskih v prinosniške, kar ZGD dopušča, če je to predvideno v statutu d.d.
o sprememba prinosniškega vrednostnega papirja v imenski vrednostni papir – vrednostni papir na prinosnika se lahko z indosamentom prenese tudi na določeno osebo (228/3. čl.).
Združitev ali delitev vrednostnega papirja po OZ
Združitev in delitev vrednostnega papirja spremembe apoenske strukture pri serijskih vrednostnih papirjih (229. čl.):
o združitev vrednostnega papirja – imetnik serijskega vrednostnega papirja ima lahko v posesti veliko število listin iste serije in interes, da te listine nadomesti z eno samo, zato OZ določa, da se vrednostni papir, izdani v seriji, lahko na zahtevo in stroške imetnika združijo v enega ali več vrednostnih papirjev (229/1. čl.);
o delitev vrednostnih papirjev – serijski vrednostni papirji so pogosto razdeljeni v različni apoenski strukturi, zato je logično, da lahko imetnik visokega apoena od izdajatelja zahteva, da mu ga razdeli na več vrednostnih papirjev, z besedami OZ: vrednostni papir se na zahtevo in stroške imetnika lahko razdeli na več vrednostnih papirjev manjšega zneska, ki pa ne smejo biti nižji od najnižjega apoena, izdanega v tej seriji (229/2. čl.). S tem se zagotavlja, da se ohranjajo bistvene značilnosti serije.
Prenehaanje obveznosti iz vrednostnega papirja
Normalen način prenehanja obveznosti je izpolnitev. Obveznost iz v.p. se lahko izpolni enako kot druge premoženjske pravice, ki niso zapisane. V meničnem in čekovnem pravu so z zakonom določeni prezentacijski roki, v katerih mora upravičenec zahtevati plačilo obveznosti. Zavezanec izpolni obveznost proti predložitvi papirja in listino zadrži ter jo fizično uniči ali napravi zapis, iz katerega nedvomno izhaja, da je bila obveznost izpolnjena.
Po splošnih pravilih OZ obveznost iz v.p. preneha tudi, če pride do združitve upnika in dolžnika v eni osebi (konfuzija).
Nadomestitev vrednostnega papirja
Medij, na katerem je zapisana pravica iz vrednostnega papirja, ni trajen. Lahko pride do njegovega poškodovanja, delnega ali popolnega uničenja ter izgube. Možnosti imetnika so odvisne od stopnje poškodovanja papirja:
(1) izdaja nove listine – če je vrednostni papir poškodovan tako, da ni primeren za promet, vendar je iz listine možno razbrati njeno pristnost in vsebino, lahko imetnik vrednostnega papirja od izdajatelja zahteva, da mu na njegove stroške izda novo listino. Pri tem mora izdajatelju izročiti poškodovano listino.
(2) amortizacijski postopek – je posledica hujše poškodbe ali izgube listine. Amortizacija je razglasitev izgubljenega (ali uničenega) vrednostnega papirja za neveljavnega. To je posebna oblika nepravdnega postopka, v katerem se izda sklep, da se listina razveljavi (razveljavitveni sklep), zavezanec iz vrednostnega papirja pa je dolžan izpolniti v skladu z vsebino tega sklepa. Lahko se amortizirajo vse vrste vrednostnih papirjev (prinosniški, ordrski in imenski).
Postopek amortizacije vrednostnega papirja
Postopek amortizacije se začne na predlog osebe, ki je upravičena na podlagi predložitve listine uveljavljati pravico ali kako drugače izkaže pravni interes. Predlagatelj mora navesti:
○ podatke o vsebini listine (izdajatelj, vsebina pravice, upravičenost); ter
○ podatke, ki kažejo na verjetnost izgube oz. uničenja.
Krajevna pristojnost se ravna po sedežu izdajatelja, če je izdajatelj pravna oseba. Pri fizičnih osebah pride primarno v poštev sodišče kraja, kjer naj bi bila obveznost izpolnjena, sekundarno pa sodišče kraja, kjer je sedež (ali stalno prebivališče) predlagatelja.
237/2. čl. OZ določa, da mora izdajatelj vrednostnega papirja dosedanjemu imetniku vrednostnega papirja na njegovo zahtevo in proti povrnitvi stroškov izročiti vse listine in mu dati vse informacije, ki jih imetnik potrebuje v amortizacijskem postopku.
Sodišče v postopku amortizacije najprej preveri pogoje za izdajo razveljavitvenega sklepa in pozove izdajatelja, naj se izreče o izdaji vrednostnega papirja. Po prejemu izdaje sodišče z oklicem v Uradnem listu pozove morebitne upravičence, da v roku 60 dni priglasijo svoje pravice. Listina, ki se v tem roku ne predloži sodišče, se razveljavi. Če listine ne predloži nihče, jo sodišče s sklepom razveljavi.
Kaj je menica?
Menica je individualni vrednostni papir, ki se glasi na določeno vsoto denarja oz. določen denarni znesek ter se izdaja in prenaša v skladu z meničnim pravom. Z menico se izdajatelj menice (trasant) zaveže, da bo plačal sam ali da bo po njegovem nalogu plačala tretja oseba upravičenemu imetniku menice določeno vsoto denarja v določenem času in na določenem kraju. Njene sestavne dele, način prenosa upnikovih pravic in način uveljavljanja teh pravic urejajo predpisi meničnega prava.
Lastnosti menice
Menica je:
- tipičen kreditni instrument,
- vrednostni papir, saj na njej zapisanih pravic ni možno ustanoviti in uveljaviti brez papirja, pri čemer je papir materialni nosilec menične terjatve.
- obligacijski vrednostni papir, saj je vsebina njene obveznosti denarna terjatev. Lahko se glasi le na denar, čeprav v nekaterih pravnih sistemih poznajo tudi blagovno menico.
- popolni ordrski vrednostni papir, saj je prenosljiva z indosamentom. S posebnim indosamentom jo je možno prekvalificirati v prinosniki vrednostni papir ali imenski vrednostni papir. Gre za papir po nalogu, saj uresničitev pravice pripada osebi, ki jo imenovana oseba določi. Če je menici ta lastnost s posebno, t. i. rekta klavzulo (“ne po nalogu”) odvzeta, se menica ne more prenašati z indosamentom, ampak le s cesijo.
- prezentacijski (predložitveni) vrednostni papir, saj obveznost zavezanca nastane šele s predložitvijo (prezentacijo) listine.
- Menični dolg je iskalnina, upnik mora torej priti iskat dolgovani znesek.
- obveznost iz menice je abstraktna obveznost, saj iz menice pravni temelj ni razviden, iz nje se ne da razbrati, zaradi katerega posla je bila menica izdana.
- obveznost iz menice je samostojna obveznost, saj če se na menici znajdejo podpisi oseb, ki obveznosti ne morejo izpolniti, to ne vpliva na obveznosti drugih podpisnikov.
- odgovornost za plačilo menice je solidarna odgovornost, saj vsi podpisniki in indosanti menice meničnemu upniku in svojim prednikom solidarno odgovarjajo za izplačilo menice, in sicer 1) akceptant trasirane menice in izdajatelj lastne menice odgovarjata brezpogojno in morata menico plačati ob dospelosti; medtem ko 2) trasant in drugi menični zavezanci odgovarjajo kot regresni dolžniki pogojno in subsidiarno, kar pomeni, da morajo menico plačati, če je ne plača akceptant oz. izdajatelj ter imetnik menice neplačilo dokaže z veljavnim protestom.
Menični zavezanci
- trasant je oseba, ki izda menico (izdajatelj) in pozove trasata, da plača menico;
- trasat je oseba, ki ga trasant pozove, da naj plača menico (pozvanec ali menični zavezanec);
- remitent je oseba, kateremu mora trasat plačati menično vsoto oziroma po njegovem nalogu tretji osebi (upnik iz meničnega razmerja)
- indosant je oseba (remitent, 1. indosatar, 2. indosatar…), ki je prinesel menico z indosamentom na drugo osebo –indosatarja
- indosatar je oseba, v korist katerega je indosant prenesel menico
- akceptant je kot trasat, ki je akceptiral menico oz. je sprejel menično obveznost (s podpisom potrdil obveznost plačila za trasata)
- avalist je oseba, ki podpiše menico na sprednji strani in postane s tem porok za obveznost iz menice
- domiciliat je oseba, ki naj plača menico za trasata (v drugem kraju)
- domiciliant je oseba, ki zapiše na menici, da jo je treba plačati v določnem kraju ali pri neki osebi, ki ni v kraju, kjer prebiva trasat (domicilirana menica)