PRAVO INDUSTRIJSKE LASTNINE IN AVTORSKO PRAVO

Question 1

Kako na splošno delimo pravo intelektualne lastnine?

Answer 1

Pravo intelektualne lastnine v splošnem delimo na:

• pravo intelektualne lastnine in
• avtorsko pravo, ki obsega avtorske in sorodne pravice.

Question 2

Katere so industrijske pravice?

Answer 2

Pravice industrijske lastnine ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1). Pravice industrijske lastnine so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska označba (1/2. čl. ZIL-1).

Question 3

Predmet varstva in pravice, ki jih stvaritelji oziroma prijavitelji dobijo?

Answer 3

PREDMET VARSTVA -PRAVICA
Izum -Patent

Izum v skladu z uredbo Vlade -Dodatni varstveni certifikat

Nov individualni videz izdelka - Model

Blagovni in storitveni znaki- Znamka

Geografsko ime proizvoda - Geografska označba

Question 4

Kaj je patent?

Answer 4

Patent se podeli za izum iz kateregakoli področja tehnike, ki je:

• nov: in sicer, če ni obsežen s stanjem tehnike, pri čemer se v stanje tehnike šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način (12. čl. ZIL-1). Vendar se ne upošteva razkritje izuma, do katerega je prišlo v roku 6 mesecev pred vložitvijo patentne prijave neposredno ali posredno zaradi očitne zlorabe v odnosu do prijavitelja ali njegovega pravnega prednika ali dejstva, da je prijavitelj ali njegov pravni prednik razstavil izum na uradno priznani mednarodni razstavi (13. čl. ZIL-1).
• na inventivni ravni: je izum, če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike (14. čl. ZIL-1).
• industrijsko uporabljiv: je izum, če se predmet izuma lahko proizvede v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom (15. čl. ZIL-1). Izum se lahko nanaša na izdelek ali postopek proizvodnje in mora biti s področja tehnike.

Question 5

Izjeme od patentnega varstva?

Answer 5

Patent ne sme biti podeljen za:

• odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrte, metode in postopke za duhovno aktivnost, saj se neposredno ne štejejo za izume;
• izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo;
• izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku (11. čl. ZIL-1).

Question 6

Pravice iz patenta

Answer 6

Patent zagotavlja imetniku naslednje izključne pravice:

a) če je predmet patenta proizvod: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo zadevni proizvod;
b) če je predmet patenta postopek: preprečitev tretjim osebam, ki nimajo imetnikove privolitve, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom. (18. čl. ZIL-1)

Question 7

Trajanje patenta

Answer 7

Patent traja 20 let od datuma vložitve prijave. Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum enkrat
podaljša veljavnost patenta, in sicer za največ 5 let, če je razglašeno vojno stanje ali podobne izredne razmere pa za dobo trajanja takšnega stanja oziroma okoliščin.
Neposredno po izteku trajanja patenta se lahko za izum v skladu z uredbo Vlade Republike Slovenije enkrat podeli DODATNI VARSTVENI CERTIFIKAT, in sicer za največ 5 let, če je predmet patenta proizvod ali postopek za proizvodnjo oziroma uporabo proizvoda, za katerega je pred pričetkom gospodarskega izkoriščanja potrebno izvesti z zakonom predpisani uradni postopek odobritve. (22. čl. ZIL-1)

Question 8

Posebne vrte patentov

Answer 8

1) patent s skrajšanim trajanjem: se lahko podeli za izum, ki je nov, industrijsko uporabljiv in dosežen z ustvarjalnim delom, tj. če izkazuje določeno učinkovitost ali praktično prednost pri gospodarski uporabi. Ne more se podeliti za izum za postopek, rastlinsko vrsto in živalsko pasmo. (16. čl. ZIL-1) Patent s krajšim trajanjem traja 10 let od datuma vložitve prijave.
2) zaupni patent: je izum, ki je potreben za obrambo ali varnost RS. Prijavi se pri ministrstvu za obrambo. Če se patent podeli, se ne objavi, pravico do izkoriščanja pridobi država, izumitelju pa pripada enkratno plačilo.
3) evropski patent: se lahko vloži prijava za pridobitev pri slovenskem Uradu za varstvo industrijske lastnine v skladu z Evropsko patentno konvencijo in zagotavlja enake pravice kot nacionalni patent.

Question 9

Kaj je model?

Answer 9

Model se registrira za videz izdelka, ki:

• je nov: tj. če pred datumom vložitve prijave modela ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, javnosti ni bil dostopen enak videz izdelka, pri čemer se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen v postopku registracije oz. kako drugače ali razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana, razen če ti dogodki ne bi mogli postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki deluje v Evropski skupnosti.
• ima individualno naravo: tj. če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana.

Question 10

Pravice iz modela

Answer 10

Imetnik modela ima izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo. Omenjena uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša, ali skladiščenje takega izdelka v te namene (37/1. čl. ZIL-1).

Question 11

Druge oblike varstva modela

Answer 11

Model je lahko predmet avtorskopravnega varstva od dneva, ko je bil videz izdelka ustvarjen ali določen v katerikoli obliki, če izpolnjuje pogoje za pridobitev takega varstva po zakonu, ki ureja avtorsko in sorodne pravice (39/2. čl. ZIL-1).

Question 12

Kaj je znamka?

Answer 12

Kot znamka se sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočajo:

• razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, kot so zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže, in kombinacije barv kot tudi kakršnakoli kombinacija takih znakov (42/1. čl. ZIL-1)
• ki omogočajo razlikovanje blaga in storitev članov nosilca znamke (društvo, združenje pravnih ali fizičnih oseb, pravna oseba javnega prava) od blaga ali storitev drugih podjetij z ozirom na proizvodni ali geografski izvor, vrsto, kvaliteto ali druge značilnosti (kolektivna znamka). Prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke je lahko vsako društvo ali združenje pravnih ali fizičnih oseb, vključno z zvezo društev ali združenj, ki ima lastnost pravne osebe, ali pravna oseba javnega prava (45. čl. ZIL-1)

Question 13

Pravice iz znamke

Answer 13

Znamka daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in druge izključne pravice. Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:
a) katerikoli znak, ki je enak znamki, za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko;
b) katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko;
c) katerikoli znak, ki je enak ali podoben znamki za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, ki so obseženi z znamko, če ima znamka v Republiki Sloveniji ugled, in če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala značaj ali ugled znamke.
Pravica preprečiti tretjim osebam obsega med drugim prepoved:
a) opremljanja blaga ali njihove embalaže z znakom;
b) ponujanja blaga, označenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene oziroma ponujanja ali oskrbovanja s storitvami pod tem znakom;
c) uvoza ali izvoza blaga pod tem znakom;
d) uporabe znaka na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju. (47. čl. ZIL-1).

Question 14

Trajanje znamke

Answer 14

Znamka traja 10 let od datuma vložitve prijave. Imetnik znamke lahko poljubno mnogokrat obnovi znamko za obdobje naslednjih 10 let, šteto od datuma vložitve prijave. (52. čl. ZIL-1)

Question 15

Trajanje modela

Answer 15

Model traja 1 ali več 5letnih obdobij od datuma vložitve prijave. Imetnik modela lahko obnovi model za 1 ali več 5letnih obdobij, vendar največ 25 let od datuma vložitve prijave. (40. čl. ZIL-1)

Question 16

Kaj je geografska označba

Answer 16

Geografska označba, ki se sme registrirati, pomeni oznako, ki označuje, da blago izvira z določenega ozemlja, območja ali kraja na tem ozemlju, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla.
Kot geografska označba se lahko registrira tudi ime, ki je postalo po dolgotrajni uporabi v gospodarskem prometu splošno znano kot označba, da blago izvira iz določenega kraja ali območja (55. čl. ZIL-1).

Question 17

Pravice iz registrirane geografske označbe

Answer 17

Registrirana geografska označba je kolektivna pravica in jo smejo uporabljati v gospodarskem prometu osebe, ki v skladu s specifikacijo proizvajajo in dajejo v promet blago, zavarovano z geografsko označbo (58. čl. ZIL-1).

Question 18

Trajanje registrirane geografske označbe

Answer 18

Trajanje registrirane geografske označbe ni omejeno (60. čl. ZIL-1).

Question 19

Postopek za priznanje pravic PIL

Answer 19

Postopek za priznanje patenta, modela, vzorca in znamke se začne na podlagi vloge stvaritelja oz. druge osebe pri patentnem uradu, ki v okviru zahtevka prijavitelja odloči z izdajo upravne odločbe. Postopek za priznanje označbe porekla se začne s pisno zahtevo za priznanje varstva geografskega imena proizvoda. Vloga za pridobitev blagovne in storitvene znamke se vloži pri patentnem urad, ki ugotovi namero objavi v svojem biltenu, vsakdo pa lahko v 3 mesecih po objavi loži ugovor. V primeru ugovora patentni urad izvede popoln preizkus znaka in odloči o zahtevku z odločbo. Patentni urad na podlagi prijave ugotavlja samo, ali predmet prijave očitno ne nasprotuje omejitvami iz ZIL-1 (nasprotje z zakonom, moralo, podoba znane osebnost itd.)

Question 20

Prenos pravic industrijske lastnine

Answer 20

Pravice industrijske lastnine so prenosljive inter vivos (med živimi) in mortis causa (z dedovanjem).
Imetnik (in prijavitelj) patenta, modela ali znamke lahko v delu ali v celoti s pogodbo prenaša svojo pravico in sklepa licenčne pogodbe. Kolektivne znamke in geografske označbe ni mogoče prenesti in ne moreta biti predmet licenčne pogodbe (75. čl. ZIL-1).
Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje pridobitelju licence v celoti ali delno odstopiti pravico patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj ter blagovne znamke ali modela (704. čl. OZ). Z licenčno pogodbo se ne odstopi pravica kot takšna, temveč se prenese le pravica izkoriščanja s pravico industrijske lastnine zavarovanega dosežka. Za sklenitev pogodbe o prenosu je zakonodajalec predpisal pisno obliko (705. čl. OZ). Licenčna pogodba je odplačna (718. čl. OZ).

Question 21

Sodno varstvo PIL

Answer 21

Za obravnavo sporov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine (pravice industrijske lastnine in avtorske pravice) je v RS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (103. čl. ZS).
Pravice industrijske lastnine so absolutne, saj učinkujejo erga omnes.
Urad vodi registre patentov, dodatnih varstvenih certifikatov, modelov, znamk in geografskih označb ter registre prijav za navedene pravice. Registri so javni (105. čl. ZIL-1), zato se domneva, da so v register vpisani podatki resnični. Gre za pravno domnevo, kar pomeni, da jo je mogoče izpodbiti.

Question 22

Tožba za ugotovitev ničnosti pravic IL

Answer 22

• aktivna legitimacija: vsaka zainteresirana oseba;
• ugotovitev ničnosti se nanaša na patent, patent s skrajšanim trajanjem, model ali znamko (ne na geografsko označbo) (111. čl. ZIL-1);
• razlogi: neizpolnjevanje splošnih pogojev za registracijo pravice ali obstoj razlogov za izključitev varstva pravice (pri znamki le obstoj absolutnih zavrnitvenih razlogov, ne pa tudi relativnih – pri slednjih je potrebno vložiti tožbo za izbris znamke iz registra) (112. čl. ZIL-1).

IZPODBIJANJE PRAVICE
• patent: Izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja patent, zahteva, da se ga razglasi za imetnika patenta, če je bil patent podeljen na ime nekoga, ki ni izumitelj, njegov dedič ali drug pravni naslednik;
• model: Oblikovalec videza izdelka, njegov dedič ali drug pravni naslednik lahko s tožbo pri pristojnem sodišču ves čas, dokler traja model, zahteva, da se ga razglasi za imetnika pravice, če je bil model registriran na ime nekoga, ki ni oblikovalec, njegov dedič ali drug pravni naslednik;
• znamka: pravne ali fizične osebe lahko s tožbo zahtevajo od pristojnega sodišča, da ugotovi, da je znak, ki ga uporabljajo v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga ali storitev, enak ali podoben znamki, ki jo uporablja kdo drug za zaznamovanje svojega blaga oz. storitev iste ali podobne vrste, in da je bil ta znak splošno znan kot oznaka blaga ali storitve fizične ali pravne osebe, še preden je toženec prijavil znamko, kot tudi da sodišče s svojo odločbo razglasi tožnika za imetnika znamke (rok za vložitev tožbe je 5 let od vpisa v register);
• v vseh primerih je potrebno vpis v register zahtevati v 3 mesecih od vročitve pravnomočne sodbe, sicer se pravica izbriše iz registra (117. čl. ZIL-1).

Question 23

Tožba za navedbo (IL)

Answer 23

o aktivna legitimacija: izumitelj ali oblikovalec;
o zahtevki: navedba v prijavi in vseh dokumentih ter javna objava pravnomočne sodbe;
o rok za vložitev: ves čas trajanja veljavnosti patenta ali modela. (118. čl. ZIL-1)

Question 24

Tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe

Answer 24

 Zainteresirana oseba lahko s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva razveljavitev znamke, če imetnik brez upravičenega razloga neprekinjeno več kot 5 let od datuma vpisa znamke v register oziroma od dneva, ko je bila zadnjič resno in dejansko uporabljena v RS, ne uporablja znamke za označevanje blaga ali storitev, za katere je znamka registrirana.
 razveljavitve ni mogoče zahtevati, če je imetnik v obdobju od poteka petletnega roka do vložitve tožbe znamko začel uporabljati, razen če jo je uporabil samo zaradi grozeče tožbe. (120. čl. ZIL-1)

Question 25

Tožba zaradi kršitve pravic IL

Answer 25

• aktivna legitimacija: imetnik pravice, upravičenec do uporabe kolektivne znamke, upravičenec do geografske označbe, pridobitelj izključne licence, poklicno združenje, ustanovljeno za varstvo pravic industrijske lastnine;
• pasivna legitimacija: oseba, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice
• zahtevki: prepoved kršitev, odpoklic in odstranitev predmetov kršitev iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov in sredstev kršitve, odstranitev stanja, ki je nastalo s kršitvijo + odškodnina (121. čl. ZIL-1).

Question 26

Kaj je to prisilna pravica?

Answer 26

PRISILNA LICENCA je pravica uporabljati izum brez soglasja imetnika patenta, če to zahteva javni interes ali če imetnik patenta zlorablja pravice iz patenta tako, da v nasprotju s predpisi omejuje konkurenco (125. čl. ZIL-1).

Question 27

Kaj je avtorsko delo?

Answer 27

Avtorska dela so človekova individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Za avtorska dela veljajo zlasti govorjena, pisana, glasbena, gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna, koreografska in pantomimska, fotografska, avdiovizualna, likovna, arhitekturna dela. (5. čl. ZASP)
Samostojno avtorsko delo so:
- osnutki, sestavni deli in naslovi avtorskih del, ki so individualne intelektualne stvaritve;
- prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualne intelektualne stvaritve IN
- zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve (6. do 8. čl. ZASP)

Question 28

Kaj ni avtorskopravno varovano?

Answer 28

Avtorskopravno niso varovane:

• ideje, načela, odkritja;
• uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
• ljudske književne in umetniške stvaritve (9/1. čl. ZASP).

Question 29

Kdaj dobi avtorsko delo popolno varstvo?

Answer 29

Avtorsko delo pripada avtorju na podlagi same stvaritve (14. čl. ZASP), torej pridobi avtorsko delo popolno pravno varstvo s samo stvaritvijo, z nastankom dela.

Question 30

Kdo je avtor?

Answer 30

Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo (10. čl. ZASP). Pravna oseba ne more biti avtor. Ker pravne osebe, ki sodelujejo pri nastajanju avtorskega dela, ne morejo biti avtorji, so lahko le nosilci avtorskih pravic, avtor pa je oseba, ki je delo ustvarila.
Soavtorji so 2 ali več oseb, ki so sodelovali pri ustvarjanju avtorskega dela. Če je tako delo nedeljiva celota, pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu. (12. čl. ZASP)

Question 31

Kaj so avtorske pravice?

Answer 31

Avtorske pravice so pravice avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti (1. čl. ZASP). Avtorska pravica je izvedena iz človekove ustavne pravice do ustvarjalnosti. Namen njenega varstva je varovanje človekove ustvarjalnosti. Avtorska pravica je absolutna, saj učinkuje zoper vsakogar (erga omnes). Pripada avtorju kot ustvarjalcu avtorskega dela.
Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja) (15. čl. ZASP).

Question 32

Moralne avtorske pravice

Answer 32

MORALNE AVTORSKE PRAVICE
varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela. Moralne avtorske pravice so:
 pravica do prve objave: avtor ima izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. čl. ZASP);
 pravica priznanja avtorstva: avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu (18. čl. ZASP);
 pravica spoštovanja dela: avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost (19. čl. ZASP) IN
 pravica seksanja: avtor ima izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku povrne škodo, ki mu s tem nastane (20. čl. ZASP)

Question 33

Materialne avtorske pravice

Answer 33

MATERIALNE AVTORSKE PRAVICE
varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela (21. čl. ZASP). Materialne avtorske pravice so:
 uporaba v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja;
 uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti): pravica javnega izvajanja, pravica javnega prenašanja, pravica javnega prikazovanja itd.;
 uporaba dela v spremenjeni obliki: pravica do predelave, pravica avdiovizualne priredbe;
 uporaba primerkov avtorskega dela: pravica distribuiranja, pravica dajanja v najem (22. čl. ZASP).

Question 34

Druge avtorske pravice ki niso moralne in materialn

Answer 34

DRUGE AVTORSKE PRAVICE
so premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo ali kak drug premoženjski interes. Druge avtorske pravice so:
 pravica do dostopa in izročitve: avtor ima pravico do dostopa k izvirniku ali primerku svojega dela, ki je v posesti drugega, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravice reproduciranja ali pravice predelave dela in če to ne nasprotuje posestnikovim upravičenim interesom (34. čl. ZASP);
 sledna pravica: če je izvirnik likovnega dela po prvi odsvojitvi s strani avtorja ponovno prodan, ima avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu, ki je določen v tem členu, pod pogojem, da se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trženjem umetnin, kot so prodajni salon, galerija in organizatorji dražb (35. čl. ZASP);
 pravica do javnega posojanja: je pravica do ustreznega nadomestila, kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo (36. čl. ZASP);
 pravica do nadomestila: avtor ima pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela (37. čl. ZASP).

Question 35

Kakšna je avtorska pravica?

Answer 35

Avtorska pravica je neodvisna in skladna z lastninsko pravico in drugimi pravicami na stvari, na kateri je avtorsko delo vsebovani, če ni z zakonom drugače določeno (40. čl. ZASP)

Question 36

Kdaj je možna uporaba avtorskega dela?

Answer 36

Uporaba avtorskega dela je možna samo, če avtor prenese ustrezno materialno avtorsko pravico, razen v primerih, določenih z zakonom.

Question 37

Vsebinske omejitve avtorske pravice?

Answer 37

VSEBINSKE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE so:

a) zakonite licence, kar pomeni, da je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja (tj. brez prenosa materialne avtorske pravice), vendar ob plačilu primernega nadomestila, in sicer je dopustna reprodukcija avtorskih del v čitankah in učbenikih in reprodukcija v periodičnem tisku ali pregledih tiska (47. čl. ZASP)
b) prosta uporaba pomeni, da je uporaba ali reproduciranje avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila nadomestila za namen obveščanja javnosti, za namene pouka, v primeru začasnega reproduciranja dela, privatnega in drugega lastnega reproduciranja (v največ treh primerkih za lastno uporabo in ne v obsegu celotne knjige, razen če je naklada že vsaj dve leti izčrpana ali če se grafična izdaja glasbenega dela reproducira z ročnim prepisovanjem), itd.

Question 38

Časovne omejitve avtorske pravice

Answer 38

ČASOVNE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE
 splošna omejitev: 70 let po avtorjevi smrti; v primeru soavtorstva od smrti avtorja, ki je umrl zadnji;
 anonimna in psevdonimna dela: 70 let po zakoniti objavi dela;
 kolektivna dela: 70 let po zakoniti objavi dela;
 neobjavljena dela: 70 let od stvaritve dela (kadar rok ne teče od smrti avtorja);
 nadaljevana dela: rok teče za vsako sestavino posebej;
 pravica skesanja: do smrti avtorja;
 začetek teka rokov: 1. januarja tistega leta, ki sledi letu njihovega začetnega dogodka.

Question 39

Prenos avtorske pravice

Answer 39

PRENOS AVTORSKE PRAVICE JE MOGOČ NA 2 NAČINA, in sicer:

a) z dedovanjem, pri čemer je predmet dedovanja avtorska pravica kot celota, razen pravice skesanja (68. čl. ZASP) ALI
b) s pravnim poslom, pri čemer avtorska pravica kot celota ni prenosljiva (69. čl. ZASP), saj avtor ne more prenesti na druge osebe moralnih avtorskih pravic, vendar lahko s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese na druge osebe posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja (razen sledne pravice in pravice do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje) (70. čl. ZASP). Prenos je lahko neizključni, na podlagi katerega lahko uporablja imetnik delo poleg avtorja ali drugih imetnikov, ali izključni, pri katerem imetnik lahko uporablja delo ob izključitvi avtorja in vseh drugih oseb (74. čl. ZASP). Pravilo ločenih prenosov določa, da prenos posamične materialne avtorske pravice ali posamične druge pravice ne vpliva na prenos drugih pravic, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno (76. čl. ZASP). Nično je določilo, s katerim avtor na drugo osebo prenaša avtorsko pravico kot celoto, moralne avtorske pravice, materialne avtorske pravice na vseh prihodnjih delih ali za neznane oblike uporabe svojega dela (79. čl. ZASP). Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti v pisni obliki (80. čl. ZASP).

Question 40

Založniška pogodba

Answer 40

Založniška pogodba, s katero se avtor zaveže prenesti na založnika pravico reproduciranja svojega dela v obliki tiskanja in pravico distribuiranja primerkov dela, založnik za se zaveže, da mu bo za to plačal honorar ter delo reproduciral in distribuiral (85. čl. ZASP). Založniška pogodba mora navajati zlasti vrsto prenosa pravic, obseg in trajanje prenosa pravic, območje veljavnosti pravic, rok za izdajo dela in avtorski honorar (87. čl. ZASP). Dokler velja založniška pogodba, avtor ne more prenesti pravice reproduciranja in pravice distribuiranja v istem jeziku drugim osebami, če ni s pogodbo določeno drugače (88. čl. ZASP). Založniška pogodba preneha, če avtor umre pred dokončanjem dela, če je izčrpana naklada vseh dogovorjenih izdaj, če je potekel rok trajanja pogodbe in v drugih primerih določenih s pogodbo ali zakonom. Od pogodbe pa lahko odstopi tudi avtor v taksativno naštetih primerih (92. čl. ZASP)

Question 41

Pogodba o izvedbi

Answer 41

Pogodba o izvedbi, s katero se avtor zaveže prenesti uporabniku pravico javnega recitiranja, javne izvedbe ali javne uprizoritve svojega dela, uporabnik pa se zaveže, da bo avtorju za to plačal honorar ter delo recitiral, izvedel ali uprizoril (95. čl. ZASP)

Question 42

Pogodba o naročilu avtorskega dela

Answer 42

Pogodba o naročilu avtorskega dela, s katero se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže da mu bo za to plačal honorar. Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja. Za avtorsko pogodbo o naročilu dela se uporabljajo določbe o podjemniški pogodbi (99. čl. ZASP).

Question 43

Avtorsko delo iz delovnega razmerja,

Answer 43

Avtorsko delo iz delovnega razmerja, pri katerem se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za 10 let od dokončanja dela, če ni s pogodbo določeno drugače. Po preteku 10 letnega roka pripadejo pravice delavcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila (101. čl. ZASP).

Question 44

Kaj so avtorskim pravicam sorodne pravice?

Answer 44

Sorodne pravice se v skrajšani obliki uporablja za tiste pravice, ki so sorodne avtorskim. Sorodne pravice so pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih in televizijskih (RTV) organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (1. čl. ZASP).

Question 45

Tožba zaradi kršitve avtorskih pravic

Answer 45

TOŽBA ZARADI KRŠITVE PRAVIC
• tožbeni razlogi: kršitev pravic ali dejanska nevarnost kršitve pravic;
• aktivna legitimacija: imetnik pravice; če jih je več, lahko vsak zahteva varstvo celotne pravice;
• pasivna legitimacija: kršitelj pravice; če jih je več, je vsak zavezan za celotno kršitev;
• zahtevki: prepoved kršitev in bodočih kršitev; odpoklic in odstranitev predmetov kršitev; odstranitev stanja, ki je nastalo s kršitvijo; uničenje predmetov in sredstev kršitve; objava sodbe; prepustitev predmetov kršitve upravičencu proti plačilu proizvodnih stroškov (167. čl. ZASP)
• odškodnina:
o po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v višini dogovorjenega ali običajnega honorarja oziroma nadomestila;
o v primeru namerne kršitve ali kršitve iz hude malomarnosti lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja oziroma nadomestila za tovrstno uporabo, povečane do 200%, ne glede na to, ali je pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne (168. čl. ZASP);
o odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (169. čl. ZASP).