IZPITNA VPRAŠANJA Flashcards
PUBLICITETNI UČINEK VPISA V SODNI REGISTER
Vpis v javno knjigo ima publicitetni učinek takrat, ko se z dnem vpisa ali z dnem objave tega vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in s tem vsakomur znan. Takšne učinke imajo vsi vpisi v sodni register in tudi podatki o pravno pomembnih dejstvih, vsebovanih v listinah, ki se vodijo v zbirki listin (npr. določbe statuta oz. družbene pogodbe).
Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka, če zakon ne določa drugače (8/1. čl. ZReg). Vsi vpisi v sodni register in listine, ki so podlaga za vpis, ali ki se predložijo sodnemu registru zaradi javne objave, se po novi ureditvi objavljajo na spletnem portalu Agencije.
V zvezi s publicitetnimi učinki vpisa v sodni register je treba razlikovati negativni in pozitivni publicitetni učinek.
Negativni publicitetni učinek vpisa v sodni register
Negativni publicitetni učinek pomeni, da če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji za podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani podatek) lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbojna), da tretji za nevpisani podatek ne ve. Splošno pravilo o negativnem publicitetnem učinku določa 8/4. člena ZSReg, po katerem se lahko subjekt vpisa proti tretjemu sklicuje na vpisane podatke in na vsebino listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki jih je treba zaradi javne objave preložiti sodnemu registru, šele potem, ko se vpis teh podatkov ali predložitev listin sodnemu registru objavi, razen, če dokaže, da je tretji vedel za te podatke ali vsebino listin.
Negativni publicitetni učinek pa ne izključuje pravice (pravne možnosti) tretjega, da se sklicuje na podatek (uveljavlja pravno dejstvo), ki je vsebina podatka, ki v sodni register še ni vpisan (tudi če njegov vpis še ni bil predlagan) ali katerega vpis še ni objavljen. Po pravilu, določenem v četrtem odstavku 43. člena ZSReg, se tretji lahko sklicuje na neobjavljene podatke, razen kadar je vpis določenega podatka predpostavka za začetek pravnega dejanja. To pomeni, da se tretji lahko sklicuje na pravna dejstva, podatke, o katerih v sodni register še niso vpisani, razen če ima vpis tega pravnega dejstva v sodni register oblikovalni učinek.
Poseben, za varnost pravnega prometa izredno pomembne vidik negativnega publicitetnega učinka, ureja 8/2. člena ZSReg glede objave vpisa podatkov o osebah, upravičenih za zastopanje subjekta vpisa v sodni register.
Po objavi vpisa podatkov o teh osebah v sodni register se šteje, da so te osebe upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja. Subjekt vpisa se na te pomanjkljivosti v razmerju do tretjega lahko sklicuje le, če dokaže, da je bilo tretjemu to dejstvo znano. Če je sklep o imenovanju korporacijskega zastopnika (npr. člana uprave) zaradi kateregakoli razloga neveljaven, v notranjem razmerju do subjekta vpisa (družbe) oseba, ki je bila imenovana s tem sklepom, ni pridobila (nima) pravice zastopati družbe. Vendar njene izjave volje družbo v razmerju do tretjih po 8/2. člena ZSReg kljub temu zavezujejo in zato družba ne more uveljavljati izpodbojnosti ali ničnosti pravnih poslov, ki jih je v njenem imenu sklenila ta oseba, razen če dokaže, da je tretji vedel za neveljavnost sklepa o imenovanju osebe, ki je v sodni register vpisana kot korporacijski zastopnik družbe.
Pozitivni publicitetni učinek
Pozitivni publicitetni učinek ureja 8/5. člena ZSReg, po katerem se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register objavljen, ali je bila predložitev listin sodnemu registru objavljena, ni poznal tega podatka ali vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Če je torej določen podatek vpisan v sodni register, na podlagi 8/5. člena ZSReg velja neizpodbojna domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka v sodni register objavljen. Enako pravilo velja tudi za vsebino listin, na katerih temelji vpis (to je listin, ki so bile podlaga za odločite registrskega sodišča o vpisu), in listin, ki jih je po ZGD-1 treba predložiti registrskemu sodišču (npr. zapisnik skupščine delniške družbe).
Konstitutivni vpis
Pravna posledica nastane z vpisom v sodni register, ne z nastankom dejstev (primer: pravna oseba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register).
Konstitutivne učinke imajo vpisi, katerih posledica je nastanek pravice ali pravnega razmerja. Med takšne vpise sodijo:
● vpis ustanovitve gospodarske družbe
● vpis prenehanja gospodarske družbe
● vpis spremembe statuta delniške družbe ali družbene pogodbe d.o.o.
● vpisi pri statusnih preoblikovanjih
● vpisi pri podjetniških pogodbah (koncerni)
KDAJ SE TUDI BREZ VPISA PRIDOBI PRAVNA OSEBNOST?
V postopku vpisa v sodni register ima subjekt vpisa, ki pridobi pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register, sposobnost biti stranka, zastopajo pa ga osebe, ki so na podlagi akta o ustanovitvi oziroma sklepa ustanoviteljev pooblaščene za zastopanje subjekta vpisa
V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma pravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register.
PREDDRUŽBA
- družba v obdobju med sprejetjem akta o ustanovitvi in vpisom v register že lahko opravlja določena dejanja in je nosilec pravic in dolžnosti, čeprav še ni pravna oseba:
○ lahko vloži prijavo za vpis v sodni register
○ lahko odpre bančni račun
○ lahko pridobi sredstva
- za medsebojna razmerja med družbeniki se uporabljajo pravila o civilnopravni družbeni pogodbi
- če kdo nastopa v imenu družbe, odgovarja osebno, če je teh oseb več, odgovarjajo solidarno
- koristi, ki jih je družbenik pridobil v tem času, je dolžan prenesti na družbo po vpisu v register
KATERE PRAVNE OSEBE SE VPISUJEJO V SODNI REGISTER?
Subjekti vpisa, subjekti, ki se vpišejo v sodni register, so:
- družba z neomejeno odgovornostjo
- komanditna družba
- družba z omejeno odgovornostjo
- delniška družba
- komanditna delniška družba
- evropska delniška družba
- gospodarsko interesno združenje
- evropsko gospodarsko interesno združenje
- podružnica tujega podjetja
- zadruga
- evropska zadruga
- zavod
- skupnost zavodov
- druge pravne osebe, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register
Vpisuje se tudi:
15. podružnica gospodarske družbe
16. podružnica tujega podjetja ali njen del
Eno najpomembnejših načel registrskega prava je načelo obveznega vpisa v register.
V sodni register se ne vpisuje samostojni podjetnik. Podjetnik pridobi status samostojnega podjetnika (s.p.) oziroma pravno sposobnost takrat, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register.
SODNI REGISTER
Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem in vsebuje podatke o glavnih statusnih značilnostih vseh vpisanih subjektih in o dejstvih, ki so pomembna za pravni promet, s čimer se utrjuje pravna varnost v poslovnem prometu.
Vpis v sodni register pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev posameznih oblik gospodarskih subjektov.
Gospodarske družbe z vpisom v sodni register dobijo status pravne osebe. V register se ne vpisujejo vsi gospodarski subjekti - podjetniki posamezniki se vpisujejo v poslovni in ne v sodni register.
Postopek za vpis v sodni register se začne
- z vložitvijo predloga
- po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon
V postopku za vpis v sodni register izdaja sodišče odločbe v obliki sklepa ali odredbe. S sklepom odloči o predlogu oziroma zahtevku za vpis. Z odredbo odloči o vprašanjih postopka.
VRSTA REGISTRSKEGA POSTOPKA
Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku.
Začne se na predlog ali po uradni dolžnosti (ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon).
KDO ODLOČA O VPISU D.O.O. V SODNI REGISTER
Sodni register vodi pristojno sodišče, t.i. registrsko sodišče. Vpis se opravi na podlagi zahteve zainteresirane osebe in sodišče ne more odreči vpisa, če so izpolnjeni pogoji za vpis.
Sodnik posameznik odloča o:
- vseh podatkov, ki se nanašajo na d.d., k.d.d., evropsko delniško družbo, evropsko giz, zadrugo in evropsko zadrugo, podružnico tujega podjetja
- podatkov v zvezi z odvzemom pooblastila za zastopanje osebno odgovornemu družbeniku in z izstopom ali izključitvijo družbenika pri d.n.o. in k.d.
- podatkov v zvezi s statusnimi preoblikovanji pri vseh subjektih vpisa
- podatkov v zvezi z odločanjem o ugovoru proti sklepu o prenehanju v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku
- podatkov v zvezi z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra zaradi končanja likvidacijskega postopka, ki ga je izvedel pristojni organ te pravne osebe
O vseh drugih predlogih pa na 1. stopnji odloča sodni referent. Zoper odločitve sodnega referenta je možna pritožba v 8 dneh od odločitve, o kateri odloča sodnik posameznik istega sodišča. Na drugi stopnji pa odloča senat treh sodnikov
KAKŠEN POSTOPEK JE REGISTRACIJSKI POSTOPEK, KAKŠEN JE PRAVNI POUK, ČE IZDA ODLOČBO SODNI REFERENT? KDO ODLOČA O PRITOŽBI?
Registrski postopek je vrsta nepravdnega postopka; ureja ga Zakon o sodnem registru, smiselno pa se uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku.
Zoper odločitve sodnega referenta je možna pritožba v 8 dneh od odločitve. O pritožbi odloča sodnik posameznik istega sodišča. To je vpisano v pravni pouk.
Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
PREDHODNO VPRAŠANJE V REGISTRSKEM POSTOPKU; KDAJ SE PREKINE
Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v ZSReg ali drugem zakonu drugače določeno.
Ne glede na zgornjo določbo sodni register prekine postopek vpisa do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. V tem primeru registrsko sodišče napoti udeleženca postopka, ki se zaradi utemeljitve svojega zahtevka za vpis oziroma ugovora proti vpisu sklicuje na predhodno vprašanje, da v roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. Če udeleženec v tem roku ne začne postopka, registrsko sodišče nadaljuje postopek vpisa v sodni register in odloči o predlogu za vpis.
UDELEŽENCI V POSTOPKU ZA VPIS V SODNI REGISTER?
Udeleženec v postopku za vpis v Sreg je:
● predlagatelj postopka
● subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj
● oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka.
Odškodninska odgovornost organov vodenja in nadzora (po ZGD-1). Kako danes odgovarja direktor?
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Če družba sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje članov organov vodenja ali nadzora pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v družbi, mora biti določena odbitna franšiza vsaj v višini 10 % škode, vendar ne več, kot znaša 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih prejemkov.
Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina, in če temu z izjavo, ki se vnese v zapisnik skupščine, ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.
Kako bi takšno ravnanje presojali kot sodnik? Pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Za presojo se uporablja pravilo podjetniške presoje.
Na podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata.
Pravilo podjetniške presoje sicer v slovenskem pravnem redu ni uzakonjeno, vendar ga sodna praksa upošteva pri razlagi dolžne skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora. Kot sta pojasnili že sodišči prve in druge stopnje, je pri presoji skrbnosti treba imeti pred očmi stanje, v kakršnem se je nahajala odgovorna oseba v času sprejemanja odločitev, in upoštevati informacije, do katerih je imela takrat dostop.
Iz narave podjetniške dejavnosti izhaja, da podjetniške odločitve ne prinašajo zgolj možnosti za uspeh, temveč so nujno povezane tudi z določeno stopnjo tveganja. Vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, zato ne more pomeniti ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti.
Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko obremenilno vplivale na potrebno podjetnost pri sprejemanju tveganih poslovnih odločitev. Zato je treba upravi omogočiti, da sprejema odločitve brez strahu, da bo zaradi njih morala odgovarjati. Zadostuje torej, da gre za razumno odločitev v konkretni situaciji.
Teorija, oprta na primerjalnopravno doktrino(4), je tudi enotna, da je pri oceni odločitev uprave v konkretni situaciji treba upoštevati dejansko stanje ex ante. To pomeni, da je treba imeti pred očmi stanje, v katerem so se nahajale poslovodeče osebe v trenutku sprejemanja odločitev, ko so bili njihovi dejanski učinki še negotovi. Podjetniške odločitve namreč temeljijo na domnevah in prognozah, ki le pogojno omogočajo ali sploh ne omogočajo zanesljive ocene bodočega dogajanja. V tem okviru ne gre zanemariti, da so informacije o morebitnih alternativah njihovim odločitvam članom uprave na razpolago le v omejenem obsegu; tudi informacije o primernosti različnih odločitev, če sploh obstaja več možnih odločitev, navadno niso na razpolago v taki meri, da bi omogočale popolno primerljivost alternativ. Podatki postanejo dostopni navadno časovno šele po sprejeti odločitvi. Za napake te vrste pa poslovodeče osebe ne morejo odgovarjati, če so le ravnale dovolj skrbno pri svoji odločitvi; v nasprotnem primeru bi odgovarjale za nekaj, česar ne obvladujejo.
Po uveljavitvi zakonske novele se v literaturi zagovarja stališče, da poslovodstvo gospodarske družbe ni odgovorno za svoje odločitve, če so izpolnjene naslednje zahteve:
a) mora iti za poslovno odločitev; njeno nasprotje so pravno regulirane odločitve;
b) uprava mora ravnati v dobro družbe, kar se presoja „ex ante“;
c) ravnanje uprave ne smejo uravnavati njeni posebni interesi ali tuji vplivi;
d) člani uprave morajo sprejeti sporne odločitve na podlagi primernih informacij;
e) ravnati morajo v dobri veri.
Čeprav pravilo “proste podjetniške presoje” pri nas ni izrecno uzakonjeno, je sodna praksa pri nas dopustila njegovo primerno uporabo v primerih presoje odgovornosti poslovodstva gospodarske družbe na podlagi določb ZGD-11. To pravilo je lahko v pomoč (tudi) sodiščem pri določitvi primerov, ko gre za sprejemanje popolnoma poslovnih odločitev, ki nimajo za posledico odškodninske odgovornosti poslovodij gospodarskih družb.
Nek član uprave je hudo kršil pravila. Kdo ga lahko toži?
Uprava in nadzorni svet d.d. povzročita škodo družbi. Kdo lahko vloži tožbo?
Tožbo lahko vloži:
- družba (zanjo npr. predsednik nadzornega sveta, če se uveljavlja odgovornost uprave),
- družba (po sklepu skupščine) in sicer mora poslovodstvo družbe mora v šestih mesecih od dneva skupščine vložiti tožbo za povrnitev škode, ki so jo družbi v zvezi z ustanovitvijo povzročili ustanovitelji ali za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora, če tako sklene skupščina z navadno večino glasov. Če je tožbo iz prejšnjega odstavka treba vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina imenovati posebnega zastopnika.
- manjšinski delničarji :če predlog za vložitev tožbe iz prvega odstavka prejšnjega člena na skupščini ni sprejet ali če skupščina v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena ne imenuje posebnega zastopnika ali če poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupščine iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko tako tožbo v svojem imenu in za račun družbe vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znašajo najmanj 400.000 eurov.
- upniki družbe, če jih družba ne more poplačati
- stečajni upravitelj v imenu družbe kot stečajnega dolžnik
- vsak upnik, ki je v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in za račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Kje je podrobneje urejena odškodninska odgovornost članov uprave?
V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Razlike med odškodninsko odgovornostjo po ZFPPIPP in ZGD-1?
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST V RAZMERJU DO DRUŽBE
ZGD-1 določa, da mora v delniški družbi član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost. ZFPPIPP pa da mora poslovodstvo pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST V RAZMERJU DO UPNIKOV
Dodatno pa ZFPPIPP ureja odškodninsko odgovornost v razmerju do upnikov (poslovodstvo je upnikom odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek ni poslovodstvo ni pravočasno opravilo svojih obveznosti v zvezi z nastankom insolventnosti).
Vrsta odgovornosti članov vodenja in nadzora po ZGD-1, ZFPPIPP in OZ. Ali je tako razlikovanje upravičeno? Zakaj tako razlikovanje? Ali je sploh smiselno in potrebno? Skrbnost po ZGD-1, ZFPPIPP in OZ.
ZGD-1 določa, da mora v delniški družbi član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost.
V ZFPPIPP so temeljne obveznosti poslovodstva določene v 28. členu, po katerem mora poslovodstvo pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
Po OZ pa je osnovno pravilo skrbnosti dobrega gospodarstvenika in dobrega strokovnjaka določena v 6. členu. Kot merilo za presojo ravnanj članov poslovodstva se uporablja standard profesionalne skrbnosti. OZ na področju poslovnih obligacijskih razmerij kot sopomenko za profesionalno skrbnost uporablja pojem skrbnosti dobrega strokovnjaka.
V 2. odstavku 28. člena ZFPPIPP je izrecno določeno, da mora poslovodstvo pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Drugačno besedilo je uporabljeno v 2. odstavku 263. člena ZGD-1, ki zahteva, da člani organa vodenja ali nadzora ravnajo v dobro družbe ter s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Uporaba različnih pojmov za opredelitev zahtevane skrbnosti po ZFPPIPP (profesionalna skrbnost) in ZGD-1 (skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika) nas ne sme zapeljati k sklepu, da je ZFPPIPP za področje finančnega poslovanja določa strožji standard od splošnega standarda, ki ga za ravnanja poslovodstva pri vodenju poslov družbe določa ZGD-1, saj bi bila takšen sklep napačen. Nobeno pravilo v ZGD-1 ne daje opore za sklep, da bi bila namen ureditve odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora določiti standard običajne skrbnosti, torej standard, ki je milejši od standarda profesionalne skrbnosti, določenega s splošnim pravilom OZ.
Zato je potrebno določbo ZGD-1 - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - uporabljati za sinonim za profesionalno skrbnost oziroma skrbnost dobrega strokovnjaka.
Vrhovno sodišče pri odločanju uporablja pojem dobrega gospodarstvenika, kot je določen v ZGD-1, hkrati pa ga je po vsebini uporabljenih pravil umestilo v pojem, enak pojmu dobrega strokovnjaka po 2. odstavku 6. člena OZ.
Kako je urejena nagrada članov uprave? Ali se lahko nagrada članom uprave zniža? Kdaj pride do tega v praksi?
Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost – delniški in opcijski program nagrajevanja, udeležba v dobičku itd. ‑, odpravnina in drugi prejemki) poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter v skladu s politiko prejemkov.
Če se po določitvi prejemkov poslabša poslovanje družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo, lahko nadzorni svet zniža prejemke. Znižanje prejemkov ne posega v druge določbe pogodbe; član uprave ima pravico do odpovedi pogodbe s koncem naslednjega četrtletja z dvomesečnim odpovednim rokom.
Nadzorni svet lahko zahteva vrnitev že izplačane nagrade za poslovno uspešnost ali njen sorazmeren del:
- če se pravnomočno ugotovi ničnost letnega poročila in se ničnostni razlogi nanašajo na postavke ali dejstva, ki so bile podlaga za določanje nagrade, ali
- na podlagi posebnega revizorjevega poročila, s katerim se ugotovi, da so bilI napačno uporabljeni kriteriji za določitev nagrade ali da pri tem odločilni računovodski, finančni in drugi podatki ter kazalci niso bili pravilno ugotovljeni ali upoštevani.
Vrnitev že izplačane nagrade je mogoče zahtevati v roku treh let od dneva izplačila nagrade ali dela nagrade.
Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku.
Kdo sklicuje skupščino d.d.? Sklic skupščine in pravice manjšinskih delničarjev.
Skupščino je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, in takrat, če je to v korist družbe.
Skupščino skliče poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino.
Skupščino je treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, od poslovodstva pisno zahtevajo sklic skupščine. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti dnevni red, predlog sklepa za vsako predlagano točko dnevnega reda, o katerem naj skupščina odloča ali, če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejema sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Statut lahko pravico zahtevati sklic skupščine veže na nižji delež osnovnega kapitala.
Na zahtevo iz prejšnjega odstavka mora skupščina zasedati čim prej, vendar najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer lahko sodišče delničarje, ki so postavili zahtevo, ali njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine. Sodišče izda sklep brez pridobitve izjav drugih strank. V objavi sklica skupščine mora biti opozorjeno na pooblastilo sodišča.
Postopek sklica skupščine in dodajanja točk dnevnega reda.
Skupščino skliče poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino.
Sklic skupščine se objavi na spletni strani AJPES ali dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. Sklic skupščine se objavi tudi v glasilu ali elektronskem mediju družbe, če ga družba ima. Če ima družba svojo spletno stran, se sklic skupščine objavi tudi na tej spletni strani.
Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko po objavi sklica skupščine pisno zahtevajo dodatno točko dnevnega reda. Zahtevi morajo v pisni obliki priložiti predlog sklepa, o katerem naj skupščina odloča, ali če skupščina pri posamezni točki dnevnega reda ne sprejme sklepa, obrazložitev točke dnevnega reda. Zadošča, da zahtevo pošljejo družbi najpozneje sedem dni po objavi sklica skupščine. Statut lahko to pravico veže na nižji delež osnovnega kapitala.
Poslovodstvo mora nemudoma po poteku roka iz prvega odstavka tega člena objaviti dodatne točke dnevnega reda, ki naj se obravnavajo na skupščini. Dodatna točka dnevnega reda se lahko obravnava na skupščini le, če je bila objavljena na način iz 296. člena tega zakona vsaj 14 dni pred skupščino, sicer se obravnava na prvi naslednji skupščini.
Delničarji lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki dajejo predloge sklepov. Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena tega zakona le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu organa vodenja ali nadzora in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog.
Dolžnost uvrstitve dodatne točke na dnevni red že sklicane skupščine na zahtevo manjšine je manjšinska pravica in je sodno varovana. Pri objavi nasprotnih predlogov, če so bili ti dani v roku pa gre za obveznost uprave, da z nasprotnimi predlogi ravna tako, kot določa zakon. Pravica nasprotnih predlogov ni vezana na skupek tako imenovanih manjšinskih pravic, saj gre za pravice vsakega delničarja, da poda nasprotni predlog, medtem ko predlog, ki je točka dnevnega reda, lahko dajo le delničar ali skupina delničarjev, ki zastopa določen delež kapitala. Za dodatno točko dnevnega reda zakon določa obvezne roke, da se lahko obravnava.
Ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov. Kakšne možnosti ima delničar? Kako je v registru s temi vpisi?
NIČNOSTNI RAZLOGI
Sklep skupščine je, ničen:
- če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila vredu sklicana, ali če v sklicu ni navedena firma in sedež družbe, čas in kraj skupščine in presečni dan, ali če sklic skupščine ni bil vredu objavljen, ali če je bil sklic skupščine objavljen manj kot 30 dni pred skupščino, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani;
- če ga ni potrdil notar v notarskem zapisniku;
- če ni združljiv z bistvom družbe ali če je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu;
- če je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom;
- sklep skupščine pri zmanjšanju osnovnega kapitala pod najnižji nominalni znesek, če v šestih mesecih po njegovem sprejetju sklep o povečanju osnovnega kapitala in izvedba povečanja osnovnega kapitala nista vpisana v register,
- če je bil sprejet v nasprotju z določbami o pogojnem povečanju kapitala,
- če je pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe sprejet drugačen sklep kot da delničarjem pripadajo nove delnice v sorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu družbe.
- če sklep o povečanju osnovnega kapitala v treh mesecih po sprejetju ni vpisan v register
Ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razloga ker ga notar ni potrdil v notarskem zapisniku ni več mogoče uveljavljati, potem ko je bil sklep vpisan v register, sicer pa ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa.
PRAVNE POSLEDICE NIČNOSTI
Nični sklep nima nobenih pravnih posledic. Tisti, ki je karkoli prejel na podlagi ničnega sklepa, mora vrniti družbi celotno vrednost skupaj s stroški.
IZPODBOJNOST
Sklep skupščine je izpodbojen, če:
- je vsebina sklepov v nasprotju z zakonom ali statutom ali
- je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina).
Ne glede na navedeno pa je sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1.
Izpodbijanje se lahko opira tudi na to, da je delničar z uresničevanju glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa skupščine ta namen mogoče doseči.
To pa ne velja, če je drugim delničarjem na podlagi sklepa zagotovljeno primerno nadomestilo za tako škodo.
Izpodbijanje sklepa skupščine se ne more opirati na kršitev določb petega odstavka 309. člena ZGD-1 (navodila finančne organizacije glede uresničevanja glasovalne pravice)
Sklepa skupščine ni več mogoče razveljaviti, če je skupščina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom in če proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vložena tožba za njegovo razveljavitev ali ugotovitev ničnosti ali če je bila taka tožba umaknjena ali če je bil tožbeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti pravnomočno zavrnjen.
Ne glede na zadnje navedeno pa lahko oseba iz sedmega odstavka tega člena, ki izkaže pravni interes, da se sklep za čas do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa razveljavi, od sodišča zahteva, da ugotovi, da izpodbojni sklep do sprejetja novega (potrditvenega) sklepa ni veljal.
Sklep skupščine lahko izpodbijajo:
- vsak delničar pod pogoji, ki jih določa ZGD-1,
- poslovodstvo,
- vsak član organa vodenja ali nadzora, če bi člani z uresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom. (396. čl. ZGD-1)
Izpodbojna tožba
Izpodbojna tožba se vloži v 1 mesecu.
Ta rok začne teči:
- če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je skupščina končala;
- če se je ni udeležil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral izvedeti.
Če je bil sklep objavljen, začne teči rok z dnem objave. (396. čl. ZGD-1)
Napoved izpodbijanja
Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni bil navzoč pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu. Poslovodstvo mora objaviti, da je vložena izpodbojna tožba na enak način, kot mora biti objavljen izpodbijani sklep. (397. čl. ZGD-1)
Učinek razveljavitvenega sklepa
Če sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Če gre za sklep, ki se vpiše v register, se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti. Poslovodstvo mora objaviti vsebino sodbe. (398. čl. ZGD-1)
Izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička
Sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička se lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali statutom ali če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.
Tožbo zaradi izpodbijanja sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička lahko vložijo delničarji, katerih skupni deleži delnic dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala ali katerih skupni najmanjši emisijski znesek dosega 400.000,00 EUR. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo delničarjev spremeni sklep skupščine. (399. čl. ZGD-1)
Izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala
Sklep o povečanju osnovnega kapitala z vložki se lahko izpodbija po določbah 395. člena ZGD-1.
Če je bila prednostna pravica delničarjev v celoti ali delno izključena, se izpodbijanje lahko opira tudi na to, da je emisijski znesek ali najnižji znesek, pod katerim se nove delnice ne smejo izdati, v sklepu o povečanju osnovnega kapitala določen nesorazmerno nizko. To ne velja, če nove delnice prevzame tretja oseba z obveznostjo, da jih bo ponudila delničarjem. (400. čl. ZGD-1).
Prenos deleža pri d.o.o. Pogodba o prodaji družbenikovega poslovnega deleža v d.o.o.
Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo.
Če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.
Za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Notar pred sestavo notarskega zapisa o odsvojitvi poslovnega deleža preveri, ali so podani razlogi za omejitev pri pridobitelju poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena tega zakona. Če notar ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev iz prejšnjega stavka, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti.
Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.
Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila.
Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj.
Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja.
Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.
Pride stranka, ki želi, da ji pomagate sestaviti družbeno pogodbo za d.o.o. Želi tudi, da vključite določila o izstopu in izključitvi družbenika. Kaj vse morate vključiti v to pogodbo? Povejte na primeru, kako bi to dejansko zgledalo?
Družba se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi družbeniki. Če je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, morajo biti podpisi družbenikov overjeni.
Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo pooblastilo. Če je družbena pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, mora družbenikovo pooblastilo potrditi notar, če pa je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, mora biti družbenikov podpis na pooblastilu overjen. Pooblastilo ni potrebno, če je zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o ustanovitvi družbe v imenu družbenika.
Pogodba mora vsebovati:
- navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;
- firmo, sedež in dejavnost družbe;
- navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;
- čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;
- morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do družbenikov.
Če se osnovni kapital ali njegov del izroči kot stvarni vložek, se morajo v pogodbi ali prilogi, ki je sestavni del pogodbe, navesti predmet vsakega stvarnega vložka posebej, znesek osnovnega vložka, za katerega se daje stvarni vložek, in družbenik, ki je stvarni vložek prispeval.
Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve (kdaj mora biti dana taka izjava o izstopu, komu mora biti dana, na kakšen način in kakšne so pristojnosti organa, ki sprejme takšno odpoved, merila, ki so podlaga za izračun ocenjene vrednosti poslovnega deleža, pogoj npr. da poravna vse obveznosti, ki jih ima do družbe).
SODNA PRAKSA
Sodišče prve stopnje je povzelo pomembne določbe 17. člena družbene pogodbe: 1.) Družbenik lahko po predhodnem pisnem sporazumu z drugim družbenikom kadarkoli izstopi iz družbe. Družbenik, ki želi izstopiti iz družbe, mora izjavo o izstopu poslati s priporočenim pismom drugemu družbeniku najmanj šest mesecev pred potekom obračunskega leta. 2.) Družbenik lahko izstopi pod naslednjimi pogoji, upoštevajoč prvi odstavek tega člena: da poravna vse obveznosti, ki jih ima do družbe, da drugemu družbeniku in družbi ponudi odkup svojega poslovnega deleža
Kaj pa v primeru, da bi v družbeni pogodbi napisali pogoje in postopek, posledic pa ne?
Posledice izstopa so urejene v samem zakonu, zato določitev posledic ni nujna.
SODNA PRAKSA
Glede pogodbene izključitve družbenika iz družbe je v prvem odstavku 501. člena ZGD-1 določeno, da lahko družbena pogodba določi, da je lahko družbenik iz družbe izključen, ter določi pogoje, postopek in posledice izključitve. Kot je ugotovilo sodišče druge stopnje, so bili sklepi o izključitvi družbenikov pravilno sprejeti na skupščini, v skladu z ureditvijo v družbeni pogodbi. Dejstvo, da v družbeni pogodbi niso urejene posledice izključitve, pa ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenikov v register. Posledice izključitve natančno ureja 502. člen ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika. Sklepom o izključitvi družbenikov zaradi tega razloga ni mogoče očitati nobenih takšnih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale vpis v sodni register.
Kakšne so zakonske posledice izstopa družbenika?
Z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti.
V treh mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika morajo drugi družbeniki:
- sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki po prejšnjem odstavku preneha, ali
- v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža po prejšnjem odstavku.
Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Družbenik, ki je v družbo vložil stvarni vložek, lahko namesto takega izplačila zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, vendar ne prej kot v treh mesecih po izstopu.
Plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža po petem ali šestem odstavku tega člena ali vračilo predmeta stvarnega vložka po petem odstavku tega člena se lahko opravi šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register ali po vpisu spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov v skladu z drugo alineo drugega odstavka tega člena v register.
Kakšno možnost ima družbenik, ki ne želi več delovati v družbi? Pogoji za izstop družbenika iz d.o.o. Kdo je v tem primeru aktivno in pasivno legitimiran?
Mogoč je izstop družbenika iz družbe. Pogoje, postopek in posledice izstopa lahko določa družbena pogodba. Če družbena pogodba o tem nič ne določa, pa se lahko uporabi ureditev po zakonu.
Družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
Aktivno legitimacija: družbenik
Pasivna legitimacija: družba
Mož in žena sta družbenika v d.o.o. Gresta narazen, žena toži na prenehanje družbe. Ali bi ugodili takšnemu zvkaahtevku? kakšne so možnosti žene?
Vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe.
Utemeljeni razlogi za prenehanje družbe se morajo nanašati na družbo kot celoto in njene cilje (npr. da na trgu ni več povpraševanja po izdelkih družbe, ta pa nima možnosti, da bi se preusmerila na druge izdelke), ne le na posameznega družbenika.
Tožbeni zahtevek bi bilo potrebno zavrniti.
Možnosti, ki jih ima žena:
1. prodaja poslovnega deleža: za odsvojitev deleža je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. Družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. Če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.
- izstop iz družbe: pogoje, postopek in posledice izstopa lahko določa družbena pogodba. Če družbena pogodba o tem nič ne določa, pa se lahko uporabi ureditev po zakonu. Družbenik s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
Kako se znebiti družbenika? Izključitev družbenika d.o.o. Kaj se zgodi z družbenikovim poslovnim deležem? Kaj pa, če pride do tožbe na izključitev družbenika? Kdo lahko toži in kdo je tožen? Vsebina tožbenega zahtevka, narava tožbenega zahtevka, aktivna in pasivna legitimacija?
Vsak družbenik sme s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo.
Aktivna legitimacija: vsak družbenik
Pasivna legitimacija: družbenik, ki se želi izključiti
Tožbeni zahtevek: “Družbenik xy, se s pravnomočnostjo sodbe izključi iz družbe X d.o.o.”
Gre za oblikovalni tožbeni zahtevek, saj se spremeni pravno stanje v družbi.
Z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem povezane pravice in obveznosti.
Zakaj je tako pomembno, da so določbe glede izključitve v družbeni pogodbi?
Če so določbe o izključitvi v družbeni pogodbi, ni potrebno vložiti tožbe na izključitev družbenika.
Kdo v d.o.o. predlaga skupščino? Kaj če tega noče storiti?
Skupščino skliče poslovodja. Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine.
Družbeniki, katerih poslovni deleži predstavljajo najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo zahtevati sklic skupščine, pri tem morajo navesti zadeve, o katerih naj bi skupščina odločala in vzroke za sklic skupščine. Družbeniki lahko sami skličejo skupščino ali uvrstijo zadevo na dnevni red, če njihova zahteva za sklic ni bila sprejeta ali so so bile osebe, na katere bi morala biti zahteva naslovljena, odsotne.
Razlogi prenehanja d.o.o. (vsi načini)
Družba preneha:
- če preteče čas, za katerega je ustanovljena;
- če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov; družbena pogodba lahko določi višjo večino;
- če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- s stečajem;
- s sodno odločbo v skladu z drugim odstavkom tega člena;
- če nima družbenikov ali če ima družba samo lastne deleže,
- če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev,
- z združitvijo v kakšno drugo družbo, ali
- če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.
Vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj eno desetino osnovnega kapitala, lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe, če meni, da ni mogoče v zadostni meri doseči ciljev družbe ali da obstajajo kakšni drugi utemeljeni razlogi za prenehanje družbe.
Nastop razloga za prenehanje je povod za sprejetja sklepa likvidacije.
Za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine se smiselno uporabljajo določbe zakona o delniški družbi.
Tožbeni zahtevek če družbenik s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe: pogodba o ustanovitvi d.o.o. se razveže, družbeniki morajo opraviti likvidacijo, po koncu postopka pa se d.o.o. izbriše iz sodnega registra in s tem preneha obstajati.
Kako poteka postopek likvidacije? Postopke izbrisa d.o.o. Kaj se na koncu zgodi s premoženjem, ki ostane?
Skupščina sprejme sklep o prenehanju družbe in začetku likvidacije. Sklep pomeni ugotovitev nastanka razloga prenehanja in začetek postopka likvidacije. Na podlagi sklepa o likvidaciji izvede družba postopek za svojo likvidacijo. Po sprejemu sklepa o likvidaciji se sklep vpiše v register in šele potem se začne likvidacija.
Likvidacijo opravi en ali več likvidacijskih upraviteljev (praviloma so to člani poslovodstva). Po poplačilu dolgov družbe likvidacijski upravitelj pripravi poročilo o poteku likvidacije in predlaga razdelitev premoženja. O predlogu poročila o poteku likvidacijskega postopka in predlogu za razdelitev premoženja sklepa organ, ki je sprejel sklep o likvidaciji. Na podlagi sklepa o razdelitvi premoženja likvidacijski upravitelj razdeli premoženje v 30 ih dneh. Po poplačilu vseh obveznosti družbe se preostalo premoženje razdeli med družbenike v sorazmerju z njihovimi deleži. Likvidacijski upravitelj lahko začne postopek delitve premoženja, če:
- so poplačane vse obveznosti družbe,
- je sprejet sklep o razdelitvi premoženja (zoper katerega ni vložena izpodbojna tožba)
- so družbeniki vplačali morebitne nevplačane deleže v likvidacijsko maso in
- če je minilo najmanj šest mesecev od objave sklepa o likvidaciji (zaradi varstva upnikov).
Družba kot pravna oseba preneha z izbrisom iz sodnega registra. Vpis izbrisa predlaga likvidacijski upravitelj in je konstitutivnega pomena.
Prenehanje družbe po skrajšanem postopku. Pritožba zoper sklep, upnik trdi, da mu je družba dolžna, v sklepu ni nič navedeno.
Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi družbeniki predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra.
Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.
Registrski organ lahko zahteva od delničarjev dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka tega člena. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi druge oblike zavarovanja.
Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vsebuje firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število delničarjev in njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.
Sklep o prenehanju registrski organ objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom.
V objavi mora biti navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sicer sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.
Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko delničarji, upniki ali pristojni državni organi vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave.
O ugovoru odloča registrski organ. Če registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili oškodovani upniki ali delničarji, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije v skladu s tem zakonom, ali pa glede na okoliščine samo sprejme sklep o prenehanju.
Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku izgubijo pravni učinek tudi izjave delničarjev o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe.
O razveljavitvi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku registrski organ obvesti javnost na enak način kot o sklepu o prenehanju.
Večinski delničar hoče popolnoma obvladati družbo, ali je to možno? V d.d. je prišlo do takšne lastninske strukture, da ima delničar, ki je fizična oseba, že veliko kapitala in bi želel imeti 100% delnic. Squeeze out. Kako se to izvede v praksi?
Skupščina delniške družbe lahko na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe, sprejmejo sklep o prenosu delnic preostalih (manjšinskih) delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odškodnine. Višino pravične denarne odškodnine določi glavni delničar pri tem pa mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe.
Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu družbe predložiti izjavo banke s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register v korist manjšinskih delničarjev plačal odpravnino za pridobljene delnice. Objava dnevnega reda skupščine, ki bo odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja, mora vsebovati:
- firmo in sedež družbe ali ime in priimek glavnega delničarja
- višino denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar
Poslovodstvo družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register. Z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (vpis sklepa ima konstitutivni učinek):
Kaj lahko storijo manjšinski delničarji, če se s tem ne strinjajo (squeeze out)? Kakšne možnosti imajo?
Vložijo lahko ničnostno tožbo ali izpodbojno tožbo zoper sklep skupščine o prenosu delnic (razen iz razloga ker ni bila določena odpravnina ali je bila ta neprimerna). Če ni bila določena odpravnina ali če je ta neprimerna, pa lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino.
SODNA PRAKSA
Vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register ima konstitutivni učinek, saj po 3. odst. 387. člena ZGD-1 šele z vpisom tega sklepa preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic v register priložiti poleg notarsko overjenega prepisa zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev (1. odst. 387. člena ZGD-1), tudi že zgoraj omenjeno izjavo poslovodstva iz 1. točke 2. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1. Če take izjave poslovodstvo ne predloži, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba na neveljavnost (izpodbojnost ali ničnost) tega sklepa in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, po 3. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. Tako določen institut registrske zapore torej v zadostni meri varuje manjšinske delničarje pred pravnimi posledicami vpisa sklepa o prenosu delnic v register, torej pred prenosom delnic na glavnega delničarja. Presoja o tem, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev o predlaganem vpisu, ne da bi čakalo na pravnomočno odločitev o tožbenem zahtevku, pa je po 4. in 5. odst. 590. člena v zvezi z 2. odst. 387. člena ZGD-1 pridržana registrskemu organu, s tem pa tudi tehtanje zadržanja nastanka pravnih posledic vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Tako se pokaže, da regulacijska začasna odredba v predlagani vsebini v tem postopku ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ker so tožnikom varovane pravice v samem registrskem postopku.
Katero sodišče odloča o primernosti denarne odpravnine in po katerem postopku? Zakaj ravno to sodišče?
Za odločanje o zadevah iz prejšnjega člena je stvarno pristojno okrožno sodišče.
Odloča po pravilih nepravdnega postopka.
Izključitev manjšinskih delničarjev in registrska zapora.
Poslovodstvo družbe mora vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register. Predlogu se priloži notarsko overjen prepis zapisnika zasedanja skupščine, ki je odločala o izključitvi manjšinskih delničarjev, in priloge.
Manjšinski delničar ohrani pravni interes, če je vložil tožbo, za katero se zahteva pravni interes, ki izhaja iz lastništva delnic družbe, do dne skupščine, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja.
Poslovodstvo družbe mora predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic priložiti izjavo:
- da sproti sklepu o prenosu delnic v roku za izpodbijanje tega sklepa ni bila vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitev njegove ničnosti ali da
- da tožbeni zahtevek za izpodbijanje sklepa skupščine ali za ugotovitev njegove ničnosti je bil pravnomočno zavrnjen ali tožba zavržena ali umaknjena ali da
- da so se vsi delničarji z izjavo v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja sklepa skupščine ali uveljavljanju njegove ničnosti.
V kolikor poslovodstvo ne predloži zgoraj navedene izjave, ker je bila proti sklepu skupščine vložena tožba za izpodbijanje sklepa ali ugotovitve njegove ničnosti in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku. V tem primeru pride do tako imenovane registrske zapore, ki onemogoča takojšen vpis sklepa v sodni register in prenos delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Vendar pa ZGD-1
ne glede na prejšnji odstavek registrski organ ne prekine postopka ali razveljavi sklep o prekinitvi postopka in opravi vpis pripojitve še pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis.
Sodišče mora pri presojanju, ali prevladuje interes za hitro odločitev, kumulativno upoštevati naslednje okoliščine:
- pomen pravice, katere kršitev se s s tožbo zatrjuje, pri čemer j potrebno upoštevati vse pavice manjšinskih delničarjev v povezavi z njihovo iztisnitijo in dejstvo, da je zaščiti njihovega interesa namenjen tudi postopek sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine
- verjetnost, da bo ožnik s tožbo uspel (sodišču pri tehatanju odločilnih dejstev ni potrebno ugotavljati s stopnjo prepričanja, kot v pravdnem postopku, ampak le s stopnjo verjetnosti. Zato tudi predlagatelju vpisa ni treba na tak način kot v pravdnem postopku zatrjevati in dookazovati dejstev, ki kažejo na utemeljenost predrtja registrske zapore. Sodišče upošteva tudi dejstva, ki so splošno znana in na katera lahko samo sklepa glede na vse okoliščine primera
- Škodo, ki bi lahko delniški družbi in glavnemu delničarju nastala zaradi poznejšega vpisa sklepa v sodni register.
Kaj se zgodi z registrskim postopkom, ki se je že začel, če manjšinski delničarji tožijo?
Če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke prejšnjega odstavka, ker je bila proti sklepu skupščine o prenosu delnic pravočasno vložena tožba za izpodbijanje tega sklepa ali za ugotovitve njegove ničnosti in o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, registrski organ prekine postopek odločanja o vpisu pripojitve do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku.
Razmerje obvladujoče in odvisne družbe
Odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba).
Razmerje odvisnosti se oblikuje na podlagi:
1. večinske kapitalske udeležbe ene družbe v drugi družbi (dejanski koncern)
2. pogodbe o obvladovanju (pogodbeni koncern)
DEJANSKI KONCERN - bistveni lastnosti dejanskega koncerna sta obstoj odvisnosti in enotno vodstvo. Namen zakonske ureditve je varovanje interesov odvisne družbe, ki temelji na:
- dolžnosti obveščanja odvisne družbe o kapitalski udeležbi obvladujoče družbe (ko ima četrtino delnic ko ima večinski delež, dokler tega ne stori ne more uveljavljati pravic iz delnic)
- prepoved vplivanja obvladujoče družbe na odvisno družbo, da bi zase opravila škodljiv posel (če i sklenjenega pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva, da bi pripravila odvisno družbo do tega, da bi zase opravila škodljiv posel ali da bi kaj opustila v svojo škodo, razen če prikrajšanje nadomesti)
- pravici odvisne družbe do nadomestila škode, ki bi ji bila povzročena z vplivom obvladujoče družbe
- dolžnosti poslovodstva odvisne družbe, da sestavi poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo
- dolžnost da se poročilo o razmerji med povezanimi družbami predloži reviziji in da mora revizor pregledati letne računovodske izkaze
POGODBENI KONCERN - bistveno za pogodbeni koncern je, da so družbe med seboj povezane s pogodbo o obvladovanju, ki obvladujoči družbi dovoljuje, da posredno ali neposredno obvladuje odvisno družbo. Pri pogodbi o obvladovanju ima obvladujoča družba pravico, da odvisni družbi daje navodila a vodenje poslov. Če pogodba ne določa drugače, se lahko dajajo navodila, ki so za družbo škodljiva, če koristijo interesom obvladujoče družbe ali z njo koncernsko povezanih družb. Obvladujoča družba mora odvisni družbi poravnati vsako med trajanjem pogodbe nastalo letno izgubo, če ta ni poravnana iz drugih rezerv iz dobička, v katere je bil odveden dobiček med trajanjem pogodbe.
Kaj se zgodi, če obvladujoča družba daje navodila odvisni družbi, s katerimi povzroči škodo odvisni družbi-.
Če ni sklenjena pogodba o obvladovanju, obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva, da bi pripravila odvisno družbo do tega, da bi zase opravila škodljiv pravni posel ali da bi kaj storila ali opustila v svojo škodo, razen če prikrajšanje nadomesti. Če se prikrajšanje ne nadomesti med poslovnim letom, je treba najpozneje ob koncu poslovnega leta, v katerem je bila odvisna družba prikrajšana, določiti kdaj in kako naj se prikrajšanje nadomesti. V korist odvisne družbe se s pravnim poslom ustanovi zahtevek za nadomestitev prikrajšanja.
Kaj če pravično nadomestilo ni bilo dano? Kakšno upravičenje ima odvisna družba?
Če obvladujoča družba pripravi odvisno družbo do tega, da opravi zase škodljiv pravni posel ali da v svojo škodo kaj stori ali opusti, ne da bi se prikrajšanje dejansko nadomestilo do konca poslovnega leta ali ne da bi se zagotovila pravica do ugodnosti, določenih za nadomestilo, mora odvisni družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Zahtevek za povrnitev njim nastale škode imajo tudi delničarji ali družbeniki družbe ne glede na škodo, ki jim je povzročena z oškodovanjem družbe.
Poleg obvladujoče družbe odgovarjajo kot solidarni dolžniki tisti zastopniki obvladujoče družbe, ki so odvisno družbo pripravili do pravnega posla ali drugega dejanja.
Če kršijo svoje obveznosti, morajo družbi kot solidarni dolžniki povrniti nastalo škodo. V dvomu, ali so pravilno in skrbno izpolnjevali obveznosti, morajo to dokazati.
Družba se lahko odreče odškodninskemu zahtevku ali ga pobota šele po preteku treh let po nastanku zahtevka, če s tem s posebnim sklepom soglašajo zunanji delničarji, in če temu z izjavo, ki se vnese v zapisnik, ne ugovarja manjšina delničarjev, katerih deleži dosegajo skupno najmanj desetino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.
Odškodninske zahtevke družbe lahko uveljavlja tudi vsak delničar ali družbenik, vendar lahko zahteva vplačilo le za družbo. Odškodninske zahtevke družbe lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih ta ne more poplačati. Odrek zahtevku ali pobot iz prejšnjega odstavka tega člena nasproti upnikom nimata pravnega učinka. Če je zoper družbo začet stečajni postopek, uveljavlja pravico delničarjev ali družbenikov in upnikov do uveljavljanja zahtevka stečajni upravitelj. Zahtevki iz določb tega člena zastarajo v petih letih.
Načela insolventnih postopkov
a. načelo enakega obravnavanja upnikov pomeni, da je treba v postopku zaradi insolventnosti (v postopku prisilne poravnave in pri njegovi izvedbi, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj in plačilu iz stečajne mase) vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju obravnavati enako (46. čl. ZFPPIPP)
b. načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov pomeni, da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine in rokov plačila (v postopku prisilne poravnave, tako da dobijo več kot če bi bil izveden stečaj, v stečaju pa predhodno oceno vrednosti premoženja in izvedbo licitacije) (47. čl. ZFPPIPP)
c. načelo hitrosti postopka pomeni, da mora sodišče:
svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, določenih z ZFPPIPP,
si z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora nad upraviteljem prizadevati, da upravitelj vse dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v ZFPPIPP,
prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka,
v pravdnih zadevah izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika in pravdnih dejanj v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic opraviti poravnalni narok oz. če poravnalnega naroka ni prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v 2 mesecih od prejema odgovora na tožbo (48. čl. ZFPPIPP).
Katero je zapovedano načelo v stečajnem postopku? Na kakšen način se izraža?
Načela stečajnega postopka so:
1. načelo partitete in sorazmernega poplačila upnikov - pravni položaj upnikov je enak, vsi sodelujejo pri sočasnem in sorazmernem poplačilu iz dolžnikovega premoženja
- načelo univerzalnosti - za poplačilo terjatev služi celotno premoženje stečajnega dolžnika in dolžnikovo premoženje služi za poplačilo vseh njegovih upnikov
- načelo omejevanja dolžnikovih pravic - z začetkom stečajnega postopka se dolžniku odvzame pravica upravljati in prosto razpolagati s premoženjem
- načelo unovčenja - vse terjatve so izražene v denarni obliki, zato je treba dolžnikovo premoženje unovčiti in s prodajo pridobiti denarna sredstva
- načelo koncentracije - upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka
- načelo omejevanja tveganj - pri upravljanju stečajne mase in opravljanju drugih poslov ki jih sme po tem zakonu opravljati stečajni dolžnik, ni dovoljeno prevzemati vseh poslovnih tveganj, značilnih za poslovanje delujočega podjema, temveč samo tista, ki so nujna za uresničitev interesa upnikov za poplačilo terjatev, ki jih uveljavljajo v stečajnem postopku.
Katere postopke ureja ZFPPIPP? Vrste insolventnih postopkov.
Postopki zaradi insolventnosti:
- postopek prisilne poravnave
- postopek poenostavljene prisilne poravnave (ta postopek dodala ZFPPIPP-F, 2013)
- stečajni postopki:
● stečajni postopek nad pravno osebo,
● postopek osebnega stečaja in
● postopek stečaja zapuščine.
Postopka prisilnega prenehanja sta:
- izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
- prisilna likvidacija.
Kaj je insolventnost in domneve
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):
- v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali
- postane dolgoročno plačilno nesposoben.
IZPODBOJNE DOMNEVE
Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:
1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:
- če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
- če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
- če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,
2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:
- s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali
- s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali
- z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,
- pri dolžniku, ki je potrošnik:
- če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali
- če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:
- če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),
- pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
NEIZPODBOJNE DOMNEVE
Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:
1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali
2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
[ZIUZEOP določa dodatni položaj insolventnosti, in sicer če dolžnik za več kot en mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejel povračila izplačanih nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije na območju RS. Domneva insolventnosti velja še 4 mesece po prenehanju ukrepov.]
Če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika.
Kako mora ravnati uprava, ko nastopi insolventnost, da se ohrani položaj upnikov?
Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
Preventivno finančno prestrukturiranje.
Postopek preventivnega prestrukturiranja se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno,da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.
Postopek preventivnega prestrukturiranja je dovoljeno voditi nad pravno osebo:
- ki ima položaj kapitalske družbe,
- ki se po 55. členu ZGD-1 razvršča med majhne, srednje ali velike družbe in
- nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.
Sporazum o finančnem prestrukturiranju je sporazum, ki ga sklene dolžnik z upniki, in:
- s katerim se udeleženci sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo:
o potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja,
o časovni načrt izvedbe teh ukrepov in
o morebitne pogoje za izvedbo teh ukrepov,
- določijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja in
- ki mu je priložen osnovni seznam finančnih terjatev iz 1. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona.
O začetku postopka preventivnega prestrukturiranja odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik.
Sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek preventivnega prestrukturiranja (sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja):
- če je predlog vložil upravičeni predlagatelj,
- če ne obstajajo procesne ovire,
- če je vsebina predloga popolna,
- če so predlogu priložene priloge in
- če je vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev popolna.
Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja v 8 dneh.
Pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnega končanja tega postopka.
Po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave, razen če zakon določi drugače.
Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka preventivnega prestrukturiranja, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka preventivnega prestrukturiranja.
Sodišče zavrže upnikov predlog za začetek stečajnega postopka:
- če je pravnomočno potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ali
- če je pravnomočno potrjena prisilna poravnava v postopku.
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.
Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja.
Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve.
Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.
V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja zastaranje terjatev ne teče.
V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja velja, da dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice terjatev.
Dolžnik in upniki izrečejo soglasje za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako, da podpišejo isti izvod listine z zapisom besedila tega sporazuma. Ta listina je edini izvirnik sporazuma. Podpisi zastopnikov podpisnikov sporazuma o finančnem prestrukturiranju morajo biti notarsko overjeni.
Ko sporazum o finančnem prestrukturiranju podpišejo vsi, ki z njim soglašajo, mora dolžnik izvirnik tega sporazuma izročiti v hrambo notarju (notarska hramba izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju).
Zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju
Dolžnik mora vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v naslednjih rokih, ki tečejo od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja:
- če je dolžnik srednja družba: v 3 mesecih,
- če je dolžnik velika družba: v 5 mesecih.
Zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora dolžnik priložiti:
- notarsko overjeni prepis izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka 44.p člena tega zakona,
- odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz četrtega odstavka 44.p člena tega zakona,
- revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz petega odstavka 44.o člena tega zakona, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov.
Sodišče izda sklep, s katerim potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju (sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju):
- če je bila zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju vložena v zakonskem roku,
- če so zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložene listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne učinkovati s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi tega sporazuma.
Vrste prisilnih poravnav
Ločimo dve vrsti postopkov prisilne poravnave: postopek prisilne poravnave in postopek poenostavljene prisilne poravnave
Poenostavljena prisilna poravnava. Kaj je njen smisel?
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi:
- nad gospodarsko družbo, ki se po ZGD-1 razvršča med mikro družbe, ali majhne družbe, in
- nad podjetnikom, ki ustreza merilom (mikro družbe)
o povprečno št.delavcev v poslovnem letu ne presega 10,
o čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 €;
ali merilom (majhne družbe):
o povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
o čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in
Postopek je bil uveden, ker je bil postopek “navadne” prisilne poravnave predrag in preveč zapleten. Sicer je namen prisilne poravnave izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki zagotovi ugodnejše pogoje plačila upnikom, kot če bi bil začet stečajni postopek in nadaljevanje poslovanja dolžnika.
Poenostavljena prisilna poravnava ima enake učinke kot redna prisilna poravnava (prisilni učinek ima tudi na tiste manjšinske upnike, ki niso soglašali s predlaganim prestrukturiranjem obveznosti dolžnika), vendar pa se ne uporabljajo nekateri instituti , ki so skupni vsem drugim postopkom zaradi insolventnosti (upniki ne prijavljajo svojih terjatev, zato se tudi terjatve ne preizkušajo, sodišče ne imenuje upravitelja, ne oblikuje upniški odbor. Pomembnejša je vloga notarja, vloga sodišča pa je omejena (sodni nadzor je zagotovljen na začetku, ko se dovoli poenostavljena prisilna poravnava in na koncu postopka, ko se potrdi izglasovana poenostavljana prisilna poravnava). Pri poenostavljeni prisilni poravnavi je publiciteta postopka zagotovljena šele z začetkom postopka in ne že pri uvedbi (predlog za začetek postopka se objavi hkrati z objavo sklepa o začetku postopka).
SODNA PRAKSA
Specifičnost postopka poenostavljene prisilne poravnave sovpada z zakonsko ureditvijo, po kateri se v tem postopku (v nasprotju z redno prisilno poravnavo) dolžnik z upniki sam zunaj sodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. V postopku poenostavljene prisilne poravnave zato ni sodelovanja upravitelja in nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika - temu ustrezno tudi ni ugovomega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), temveč lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče na tem mestu opozarja na najmanj nenavadno postopanje pritožnika, ki kljub ponavljanju navedb, da bi bilo nad insolventnim dolžnikom smiselno čim prej začeti stečajni postopek in s tem omogočiti vsaj delno poplačilo upnikov, sam predloga za začetek stečajnega postopka ni vložil.
Postopek PPP se začne z vložitvijo predloga, ki ga je upravičen vložiti dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika. Predlogu je potrebno priložiti poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrt finančnega prestrukturiranja in dokaz oo plačilu začetnega predujma. Dolžnik mora predložiti tudi notarski zapis svoje izjave o resničnosti in poštenosti poročila o finančnem položaju in poslovanju. Predlog PP je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev oz. odložitev rokov za njihovo plačilo. S predlogom PP mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih terjatev, enake roke za njihovo plačilo in obresti po enaki obrestni meri od začetka postopka PP do poteka roka za njihovo plačilo
Glavni postopek PPP se začne s sklepom o začetku tega postopka, s katerim sodišče odloči, da so izpolnjeni pogoji (predpostavke) za vodenje te vrste postopka. Z začetkom postopka se prekinejo postopki izvršbe in zavarovanja. Dolžnik mora sodišču v roku enega meseca po začetku postopka predložiti posodobljeni seznam navadnih terjatev, za katere učinkuje PPP in izjavo, da posodobljeni seznam resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov. Posodobljeni seznam terjatev nadomešča prijave terjatev upnikov v postopku redne PP. Upniki o PPP glasujejo bodisi s pisno izjavo o soglasju, bodisi tako, da z dolžnikom sklenejo pogodbo o soglasju v obliki izvršljivega notarskega zapisa (v kateri mora biti tudi izjava dolžnika, da soglaša, da je motarski zapis izvršilni naslov). Pravico do glasovanja ima vsak upnik, katerega terjatev je navedene na posodobljenem seznamu navadnih terjatev.
Načrt finančnega prestrukturiranja
Načrt finančnega prestrukturiranja mora vsebovati:
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
- predlog prisilne poravnave
- oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
- opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo dolžnik izvedel, in za vsakega od teh ukrepov:
- časovni načrt izvedbe,
- oceno stroškov izvedbe in
- oceno učinkov izvedbe ukrepa na odpravo vzrokov insolventnosti ter kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika, - opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
- opis zavarovanih terjatev, ki jih je treba prestrukturirati,
- način, na katerega je treba prestrukturirati te zavarovane terjatve,
- opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje na način iz 2. točke tega odstavka nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja.
NFP pregleda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja in pripravi poročilo vrednosti podjetja.
Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta:
- če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka tega člena, in
- če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v posodobljenemu seznamu terjatev.
Predlagatelj mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave.
Pravni učinki potrjene prisilne poravnave: pravnomočen sklep o potrditvi PPP ima za posledico spremembo vsebine pravnih razmerij med dolžnikom in upniki.
S sklepom je bila potrjena prisilna poravnava in vi pogodbeno posluje s tem podjetjem po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, Nad istim podjetjem se začne stečajni postopek. Kako se imenuje ta terjatev? Kako bo upnik dobil plačano to delo?
Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku.
Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku. Te terjatve se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona.
SODNA PRAKSA
Določba 289. člena ZFPPIPP je pred spremembo upnikom, ki so pridobili terjatev na podlagi pogodb, ki jih je stečajni dolžnik sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka, priznala pravico do njihovega plačila po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka. Po spremembi, uveljavljeni z določbo 39. člena novele ZFPPIPP-F, pa se te terjatve v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona. Nespremenjena je ostala ureditev v delu, po katerem upniku teh terjatev ni treba prijaviti v stečajnem postopku.
Kljub temu, da tudi po noveli ZFPPIPP-F določba 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP ostaja enaka (terjatve upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave, zakonsko besedilo še vedno uvršča med občasne stroške stečajnega postopka), po oceni revizijskega sodišča jasna določba spremenjenega drugega odstavka 289. člena (da se te terjatve plačujejo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev) onemogoča njihovo poplačilo po pravilih, ki sicer veljajo za stroške stečajnega postopka. Poplačati jih je mogoče le iz splošne razdelitvene mase kot posebne, predprednostne terjatve. Imajo torej naravo občasnih stroškov, ki se poplačajo šele po poplačilu preostalih stroškov postopka. Ker pa se še vedno ne prijavljajo v stečajnem postopku, je treba upniku tudi po spremenjeni ureditvi dopustiti možnost tožbe.
Vloga stečajnega upravitelja v stečajnem postopku. Kaj kot stečajni upravitelj naredite najprej?
Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki opravlja določene naloge zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa:
- pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic
- pri procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika
- pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase
- pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik, kot pravne posledice začetka stečajnega postopka.
- pri drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede
Upravitelj mora svoje naloge opravljati v skladu z zakoni, vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov. Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Ima tudi obveznost poročanja (za vsako koledarsko trimesečje mora pripraviti redno poročilo o poteku postopka).
Njegove pomembne obveznosti v stečajnem postopku so:
- da pripravlja sezname preizkušenih terjatev
- izvede prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika
- uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj
- izvaja dejanja, potrebna za unovčenje in upravljanje stečajne mase ter dejanja potrebna za razdelitev razdelitvene mase
Vse o stečaju (od začetka do konca kako poteka)
Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi SP.
SP je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu drugače določeno.
Nad invalidskim podjetjem je SP dovoljen samo, če da Vlada RS predhodno soglasje.
Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti.
Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).
V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v SP unovči za:
- kritje stroškov postopka in
- plačilo terjatev upnikov.
V stečajno maso spadajo:
- premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka,
- vse premoženje, doseženo z:
- unovčenjem stečajne mase,
- upravljanjem stečajne mase in
- izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter - premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik nadaljuje poslovanje po začetku SP.
V splošno stečajno maso spada vse premoženje stečajnega dolžnika razen premoženja, ki spada v posebne stečajne mase.
Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja.
V zvezi z vsakim posameznim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, je treba oblikovati posebno stečajno maso, ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od:
• premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in
• premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase
Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka SP, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v SP proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka.
Upnik, ki zamudi rok za izvedbo dejanj, ki jih mora opraviti v zvezi z uveljavitvijo svojega zahtevka, izgubi pravico od stečajnega dolžnika zahtevati izpolnitev te obveznosti in pravico do plačila iz razdelitvene mase.
V register se vpišeta:
- začetek SP,
- sklep o njegovem končanju.
Hkrati se
• pri firmi dolžnika vpiše dodatek »v stečaju«,
• pri osebah, pooblaščenih za zastopanje, vpišejo:
o prenehanje pooblastil za zastopanje in
o identifikacijski podatki o upravitelju kot novem zastopniku.
O začetku SP odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.
Po uradni dolžnosti odloči sodišče samo, če za posamezen primer tako določa zakon.
Upravičeni predlagatelj:
- dolžnik,
- osebno odgovorni družbenik dolžnika,
- upnik, ki verjetno izkaže:
- svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
- okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom več kot 2 meseca, - javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:
- terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
- okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot 2 meseca.
PREDLOG ZA ZAČETEK SP mora vsebovati:
- identifikacijske podatke o dolžniku,
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih,
- zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne SP.
Priložiti:
- morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen, in
- dokaz o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, razen če je predlagatelj po tem zakonu založitve predujma oproščen.
Predlog za začetek se lahko umakne do izdaje sklepa o začetku SP.
Postopek z dolžnikovim predlogom za začetek SP
Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Ta stavek se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek SP, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika.
Domnevo insolventnosti pa lahko s pritožbo proti sklepu o začetku SP izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek SP vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Pritožbi mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Postopek z upnikovim predlogom za začetek SP
Sodišče dolžniku v 3 delovnih dneh vroči upnikov predlog za začetek SP in ga opozoriti na pravne posledice.
Dolžnik lahko ugovarja v 15 dneh, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.
Če dolžnik izjavi, da se strinja z upnikovim predlogom za SP ali če ne vloži ugovora (v 15 dneh), velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.
Zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Dolžnik lahko v roku 15 dni zahteva, da sodišče odloži odločanja o upnikovem predlogu za začetek SP, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost.
Sodišče izda sklep o začetku SP zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog, če začetek SP predlaga dolžnik (ali velja domneva insolventnosti dolžnika).
Če dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek SP vloži ugovor, da ni insolventen in da U terjatev ne obstaja, mora sodišče v 3 delovnih dneh po prejemu ugovora razpisati narok za začetek SP na dan, ki ne sme biti poznejši od enega meseca po prejemu ugovora. Če se upnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka, velja, da je umaknil predlog za začetek stečajnega postopka. Če se dolžnik ne udeleži naroka za začetek stečajnega postopka, sodišče opravi narok v njegovi odsotnosti.
Sodišče mora izdati sklep o začetku SP v treh delovnih dneh (od vložitve predloga za začetek postopka / od poteka roka za ugovor / od poteka roka za dopolnitev zahteve / od poteka dvomesečnega obdobja odložitve / od konca naroka.
in ga objaviti v istem dnevu, v katerem ga je izdalo.
Sodišče o začetku SP obvesti upnike z oklicem o začetku SP.
Jih pozove, naj v 3 mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v SP in pouk o pravnih posledicah zamude roka za prijavo.
Oklic o začetku SP objavi hkrati z objavo sklepa o začetku SP.
Glavni stečajni postopek - v katerem se opravijo dejanja za unovčenje stečajne mase in plačilo terjatev upnika. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
Razlika med začetkom in uvedbo stečajnega postopka
Postopek zaradi insolventnosti zajema predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti.
Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (v nadaljnjem besedilu: uvedba postopka zaradi insolventnosti).
V predhodnem postopku zaradi insolventnosti sodišče odloča o pogojih za začetek postopka zaradi insolventnosti.
Glavni postopek zaradi insolventnosti se začne s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti (v nadaljnjem besedilu: začetek postopka zaradi insolventnosti).
Kdaj nastanejo pravne posledice začetka stečaja?
Pravne posledice nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku SP.
Pravne posledice so:
prenos pooblastil na upravitelja
prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega TRR
prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb
odpoved najemnih in zakupnih pogodb (odpovedna pravica).
zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika
vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih
zasledovalna pravica.
Pravne posledice začetka SP za terjatve upnikov:
pretvorba nedenarne terjatve upnika do stečajnega dolžnika v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku SP.
pretvorba občasnih (denarnih ali nedenarnih) dajatvenih terjatev v enkratne denarne terjatve.
pretvorba denarnih terjatev, izraženih v tuji valuti - v terjatve, izražene v eurih, po tečaju, ki ga objavlja ali določa in objavlja Banka Slovenije in ki velja na dan začetka SP.
obrestovanje terjatev - obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, se z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri. Če se terjatev upnika pred njeno zapadlostjo ne obrestuje in terjatev ob začetku SP še ni zapadla, začnejo obresti po predpisani obrestni meri od te terjatve teči od njene zapadlosti.
pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila - če se pogoji za plačilo terjatve posameznega upnika izpolnijo pred zapadlostjo, ima stečajni dolžnik pravico predčasno plačati to terjatev in pri tej izpolnitvi odšteti obresti za obdobje od plačila do zapadlosti.
pretrganje zastaranja upnikove terjatve do stečajnega dolžnika s prijavo te terjatve v SP.
terjatve upnika, povezane z odložnim pogojem - če se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, terjatev preneha.
terjatve upnika, povezane z razveznim pogojem - če se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne uresniči, velja, da pogoj ne obstaja in da je terjatev postala nepogojna.
pobot terjatev ob začetku SP - če ob začetku SP hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom SP veljata za pobotani.
Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po ZFPPIPP. Ali gre za izpodbojne ali za neizpodbojne domneve? Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju. Kakšni so pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? Zaradi ravnanja uprave pride pred stečajnim postopkom do tega, da upniki niso poplačani. Kaj svetujete kot odvetnica? Kaj navajate? Kakšni so pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika?
PREDPOSTAVKE IZPODBIJANJA:
SPLOŠNE: morajo biti izpolnjene pri vsakem izpodbijanju
• da je bil nad dolžnikom začet SP
• da gre za pravno dejanje, ki ga je mogoče izpodbijati
• da bodo z (uspešnim) izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih U.
POSEBNE: se razlikujejo glede na vrsto izpodbojnega pravnega dejanja
objektivno – subjektivne narave ali zgolj objektivne narave (razpolaganje z D premoženjem, ne da bi bila nasprotna stranka dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti.)
• Objektivni predpostavki:
o zmanjšano poplačilo upnika
o naklanjanje ugodnosti upnika
• Subjektivna predpostavka:
o vednost oz. dolžna vednost o dolžnikovi insolventnosti.
Obdobje izpodbojnosti:
• pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo SP do začetka SP;
• če gre za pravna dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, pa v obdobju od začetka zadnjih 36 mesecev pred uvedbo SP do začetka SP. (ta drugi odstavek dodala ZFPPIPP-F, 2013)
Z začetkom SP prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po pravilih OZ o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s temi pravili.
Če je upnik pred začetkom SP vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po OZ, lahko po začetku SP te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno.
IZPODBOJNA PRAVNA DEJANJA
Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno:
1. če je bila posledica tega dejanja:
– bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno,
– bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
2. če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje:
– če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe / drugega dvostranskega p.p. v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika,
– če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje, ali
– če je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne poravnave v nasprotju z omejitvijo D poslov.
Upnik izpodbije domnevo, če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika.
Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je pogoj iz 2. točke (glej zgoraj) izpolnjen:
- če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve pred njeno zapadlostjo ali prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika, ali
- če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo SP.
Pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati:
- pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom PP,
- pravnih dejanj, ki jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni PP,
- plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem.
Izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov
Pravno dejanje je mogoče izpodbijati tudi, če je o pravici osebe, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, že odločeno z odločbo sodišča ali drugega državnega organa, ki je ali lahko postane izvršilni naslov.
Če je temu zahtevku za izpodbijanje pravnega dejanja pravnomočno ugodeno, preneha pravni učinek izvršilnega naslova proti stečajnemu dolžniku.
Vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj / IZPODBOJNI ZAHTEVEK vsebuje pravico zahtevati, da se razveljavijo učinki izpodbojnega pravnega dejanja v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje.
Izpodbojni zahtevek je treba uveljavljati z IZPODBOJNO TOŽBO.
Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje, s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem ali drugim državnim organom proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek mogoče uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki teče na podlagi take tožbe ali druge procesne vloge (ugovor izpodbojnosti).
Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno izpodbojno dejanje, s prijavo v SP uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo, če je ta terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana v skladu s pravili tega zakona o preizkusu terjatev ali ločitvenih in izločitvenih pravic.
Če je bil tisti, ki je prerekal terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, napoten, da v pravdnem postopku uveljavi zahtevek za ugotovitev neobstoja te terjatve ali ločitvene ali izločitvene pravice, mora hkrati s tem zahtevkom v istem postopku uveljavljati tudi izpodbojni zahtevek.
Gre za izpodbojne domneve.
Ali lahko upravitelj sam vloži tožbo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj? Čigavo soglasje potrebuje?
Da.
Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča.
Upravljanje stečajne mase je:
1. oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem,
o Premoženje stečajnega dolžnika dovoljeno oddati v najem ali zakup samo, če se s tem ne zavleče prodaja tega premoženja.
o Pogodbo dovoljeno skleniti samo za določen čas in za obdobje najema ali zakupa, ki ne sme biti daljše od enega leta.
o Lahko se ustanovi predkupna pravica v korist najemnika.
- nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika - dovoljeno je naložiti samo v:
o dolžniške vrednostne papirje, katerih izdajatelj je (RS, drž.članica EU, ECB, Banka Slovenije)
o dolžniške vrednostne papirje razen podrejenih vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici Evropske unije,
o bančne denarne depozite pri banki ali kreditni instituciji iz prejšnjega stavka. - sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom.
Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča, sicer p.p. nima pr. učinka.
Kako prijavite terjatve svoje stranke v stečaj?
Napiše se vloga - prijava terjatve. Prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti mora vsebovati:
- določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku,
- opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Zahtevek za priznanje terjatve mora vsebovati:
- znesek glavnice terjatve,
- če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja obresti: kapitalizirani znesek morebitnih obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti,
- če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: zneske teh stroškov,
- če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna,
- če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev: določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev.
Upnik mora prijavi terjatve priložiti morebitne listinske dokaze o dejstvih iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
Če upnik s prijavo terjatve uveljavlja obresti do začetka postopka zaradi insolventnosti in zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje kapitaliziranega zneska obresti iz 2. točke drugega odstavka tega člena:
- mora upravitelj v stečajnem postopku, če je predmet prijave prednostna terjatev, ob preizkusu te terjatve izračunati kapitalizirani znesek obresti in ga vnesti v osnovni seznam preizkušenih terjatev,
- se v drugih primerih za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku ne uveljavlja obresti za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti.
Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.
Upnik lahko v postopku zaradi insolventnosti z isto vlogo prijavi več svojih terjatev.
Kaj bi sodišče naredilo, če bi površno prijavili terjatev? Bi pozvalo na dopolnitev nepopolne vloge?
Ne. Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov iz 3. točke drugega odstavka tega člena, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov.
Prijava terjatve
V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje dolžnikovih ravnanj, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba , v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala. Upnik, ki je stečajnemu dolžniku prostovoljno pred vročitvijo izpodbojne tožbe vrnil korist, pridobljeno z izpodbojnim dejanjem, mora v enem mesecu po vračilu te koristi v stečajnem postopku prijaviti svojo terjatev.
Kako potem stečajni upravitelj postopa s temi terjatvami, ki so prijavljene? Postopek (osnovni seznam, ugovori, popravek osnovnega seznama, sklep o preizkusu terjatev).
Upravitelj se mora v 1 mesecu po poteku roka za prijavo terjatve o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka – in sicer tako, da sodišču predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev (zaporedna št. terjatve, podatki o upniku, znesek glavnice prijavljene terjatve, obresti, stroški, izjava upravitelja, ali terjatev priznava ali ne; če terjatev delno prereka – kakšen je prerekani znesek terjatve; če terjatev prereka – opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ne obstaja).
Osnovni seznam preizkušenih terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama. Po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati.
Upnik proti lahko vloži v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev ugovor proti osnovnemu seznamu
- če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve ali
- če so podatki o tej terjatvi nepravilni.
Če upravitelj presodi, da je ugovor utemeljen – mora upravitelj v 8 dneh sodišču predložiti popravek osnovnega seznama. Sodišče mora popravek objaviti naslednji delovni dan.
Upnik lahko poda ugovor o prerekanju terjatve drugega upnika
- v postopku prisilne poravnave v 15 dneh
- v stečajnem postopku v 1 mesecu
po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (potrebno priložiti morebitne listinske dokaze).
Po poteku roka ne more več prerekati.
Možen pa je tudi ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve, (seveda) če ima položaj stranke.
Za ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev.
Če je bil proti osnovnemu seznamu vložen ugovor, mora upravitelj v 8 dneh (po preteku roka za vložitev ugovora) sodišču predložiti dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev. Dopolnjeni seznam sodišče objavi v 3 delovnih dneh po prejemu seznama.
Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor v 15 dneh po objavi:
- upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval,
- upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve:
- če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali
- če so podatki o tem ugovoru nepravilni.
Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev (zunaj naroka) odloči:
- o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih,
- katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane,
- v PP tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane,
- v SP tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
V izreku sklepa navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
Sodišče mora:
- sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja v sledečih rokih:
- postopku prisilne poravnave v 3 delovnih dneh,
- v stečajnem postopku v 15 dneh po poteku roka za ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev,
- če je bil objavljen dopolnjeni seznam v 3 delovnih dneh od poteka roka za ugovor proti dopol.seznamu,
- če proti osnovnemu seznamu ni nihče vložil ugovora niti ugovora o prerekanju terjatev, v 3 delovnih dneh od poteka roka za ta ugovor, - v 3 delovnih dneh po dnevu, ko mu upravitelj predloži končni seznam preizkušenih terjatev, objaviti sklep o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka tega sklepa.
V SP mora sodišče odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora.
Upravitelj mora v 3 delovnih dneh po prejemu obvestila o sklepu sodišča o preizkusu terjatev sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev.
O pravočasno prijavljenih terjatvah, ki niso bile vključene v osnovni seznam preizkušenih terjatev, se mora upravitelj izreči tako, da sodišču predloži seznam teh terjatev (dodatni seznam preizkušenih terjatev).
Upravitelj mora ob vsaki izdelavi načrta razdelitve posodobiti končni seznam preizkušenih terjatev.
V stečaju družbe ABC d.o.o. je prijavljena terjatev, za katero obstoji izvršilni naslov. Stečajni upravitelj prereka to terjatev. Kaj bi storili kot sodnik v stečajnem postopkku?
Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če terjatev temelji na izvršilnem naslovu.
Če je prerekana upnikova terjatev iz prvega odstavka tega člena, mora tisti, ki je prerekal terjatev, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
Če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, terjatev velja za priznano.
