IZVRŠILNO PRAVO

Question 1

Redna pravna sredstva!

Answer 1

Dve redni pravni sredstvi: ugovor in pritožba. Pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.

Question 2

Kdo odloča o tem, ali obstaja kakšno pravno sredstvo?

Answer 2

Pravica do pravnega sredstva je določena že z ustavo, sicer pravna sredstva določa zakon.

Question 3

Kakšno pravno sredstvo je ugovor?

Answer 3

Redno. V enem primeru tudi izredno: kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, dolžnik lahko vloži ugovor tudi po izteku siceršnjega zakonskega roka, če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo mogoče več navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V takem primeru, ko je torej sklep o izvršbi že pravnomočen, lahko dolžnik z utemeljenim ugovorom po izteku roka še vedno doseže razveljavitev sklepa o izvršbi. Vloži ga lahko vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče zavrže ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru. Tak ugovor je mogoče vložiti tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vendar le v primerih, če je dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

Question 4

Katera dejstva se uveljavljajo s samim ugovorom? Iz kakšnih razlogov lahko dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi? Ali so razlogi za ugovor taksativno našteti?

Answer 4

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zakon jih našteva primeroma, glej 55 ZIZ.

Question 5

Rok za ugovor in izjema!

Answer 5

8 dni, oziroma 3 dni v čekovnih in meničnih sporih.

Question 6

Kdo odloča o ugovoru?

Answer 6

O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.

Question 7

Utemeljeni razlogi za odlog izvršbe?

Answer 7

Lahko se odloži na dolžnikov, upnikov ali predlog tretjega.
Razlogi na dolžnikov predlog: če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v primerih, ki jih določa 71 ZIZ ter tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za 3 mesece in le enkrat. Na upnikov predlog lahko sodišče za odlog izvršbe postavi pogoj, da dolžnik zagotovi varščino, razen če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Če ne zagotovi varščine v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od 15 dni, se šteje, da je predlog za odlog umaknil.
Na predlog tretjega: če izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo (v neskladju z ustavo, ugotovitvena odločba ustavnega sodišča). Na U predlog lahko sodišče za odlog izvršbe postavi pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.
Na predlog upnika: popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela. Če se je že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odlogu, sodišče zavrne predlog za odlog. Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.

Question 8

Kdaj je odločba izvršljiva?

Answer 8

Ko je pravnomočna in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev. Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.

Question 9

Kaj mora vsebovati sklep o izvršbi?

Answer 9

V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, morajo biti navedeni:
- upnik in dolžnik
- izvršilni naslov oz. verodostojna listina
- dolžnikova obveznost
- sredstvo in predmet izvršbe
- drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.
V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine naloži sodišče dolžiku, da v 8 dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v 3 dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (kondemnatorni del) ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. V tem sklepu sodišče pouči dolžnika o pravici do vložitve ugovora zoper ta sklep, o obveznosti obrazložitve ugovora in o pravnih posledicah neobrazloženega ugovora.
Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.

Question 10

Kdaj sodišče določi izvršitelja?

Answer 10

V sklepu, s katerim dovoli izvršbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvršbe. Če ni določen s sklepom o izvršbi, ga sodišče določi s posebnim sklepom.

Question 11

Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - kaj mora narediti notar?

Answer 11

Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastavljeni nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v ZK in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
Vknjižbo nepremičnini in zaznambo izvršljivosti mora nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar.
Določbe SPZ o notarski hipoteki so dejansko nadomestile ureditev hipoteke na podlagi sporazuma strank v ZIZ. V 2/274 SPZ so določbe 23. poglavja ZIZ razveljavljene, razen za nepremičnine, ki niso vpisane v ZK.
Če stranke z neposredno izvršljivim notarskim zapisom naknadno spremenijo klasično hipoteko v notarsko, notar predlaga samo zaznambo neposredne izvršljivosti.
Na nevpisanih nepremičninah nastane zastavna pravica s sklenitvijo pravnega posla o ustanovitvi zastavne pravice. Ta pravni posel se mora skleniti v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sama sklenitev notarskega zapisa ima učinek vknjižbe zastavne pravice. Poseben rubež nepremičnine, kot ga je zahteval 254 ZIZ pred novelo ZIZ-A, ni več potreben.

Question 12

6. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine! Koliko delov ima? Posebnost, bistvo izvršbe na podlagi verodostojne listine. Posebnost odločbe izvršilnega sodišča.

Answer 12

Sklep ima dva dela. Kondemnatorni del in del, s katerim sodišče dovoli izvršbo.

Question 13

7. Izvršba v zavarovanje! Kakšna sta dva pogoja za izdajo začasne odredbe?

Answer 13

Za zavarovanje denarne terjatve: upnik mora izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, verjetno pa mora izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Za zavarovanje nedenarne terjatve: upnik mora izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala ter tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Pri denarnih in nedenarnih terjatvah pa upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini.

Question 14

Kdaj se izdajo začasne odredbe?

Answer 14

Začasne odredbe se izdajo za zavarovanje denarnih ali nedenarnih terjatev. Smisel začasnih odredb je v zavarovanju in ne že kar v izvršbi, zato se z zavarovanjem z začasno odredbo ne pridobi zastavne pravice. Niso pa dopustne, kadar so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen. ZO je mogoče izdajati še pred uvedbo postopka, med postopkom in po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.

Question 15

Sredstva zavarovanja po ZIZ

Answer 15

Zastavna pravica na nepremičnini, ZP na premičnini, predhodne odredbe, začasne odredbe.

Question 16

Problemi, ki so se pojavili v zvezi z začasno odredbo! Ali je mogoče začasno odredbo predlagati pred začetkom postopka? Po katerem zakonu je urejena začasna odredba?

Answer 16

ZO je mogoče izdajati še pred uvedbo postopka, med postopkom in po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. ZO, izdano pred postopkom, pa je treba opravičiti. ZIZ.

Question 17

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine!

Answer 17

Samo za izterjavo denarne terjatve. Verodostojna listina je v smislu ZIZ faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek obveznosti, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. Kadar iz VL ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodišče izvršbo, če je upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla in navedel dan zapadlosti. Predlog za izvršbo na podlagi VL mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v 8 dneh, v čekovnih in meničnih sporih pa v 3 dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. VL, na podlagi katere zahteva izvršbo, mora upnik priložiti predlogu. Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi VL, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Predlogu mora priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.

Question 18

Ali lahko izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga fizična oseba?

Answer 18

Ja

Question 19

Kdo odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine? Kako se lahko odloči?

Answer 19

O ugovoru odloča sodišče, ki je ugovor izdalo, če zakon ne določa drugače.
Glede na specifiko sklepa o izvršbi na podlagi VL, ki ima dva dela, se lahko izpodbija v celoti, v kondemnatornem delu ali v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Če ga izpodbija v celoti ali le v kondemnatornem delu, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Če ga izpodbija le v delu, v katerem dovoljena izvršba, je postopek enak kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova. V neugovarjanem delu, to je v kondemnatornem delu, postane sklep o izvršbi pravnomočen. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne (Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi VL navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen) ali pa zavrže kot prepoznega (vložen po preteku 8 dnevnega roka), nepopolnega (če se iz podatkov iz ugovora ne more ugotoviti, kateri sklep o izvršbi se izpodbija ali če ni podpisan. Po smiselni uporabi ZPP ga je potrebno s sklepom pozvati, da ga dopolni.) ali nedovoljenega (če ga je vložila oseba, ki te pravice nima, ki se je ugovoru odpovedala ali ga umaknila ali če vložnik nima pravnega interesa za ugovor).

Question 20

Ugovor tretjega!

Answer 20

Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku in ga opozori, da bo v primeru, da v roku 8 dni ne bo odgovoril na ugovor ali če bo izjavil, da ugovoru ne nasprotuje, glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi in ustavilo izvršbo. Če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, se šteje, da je ugovor neutemeljen. Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Vložnik ugovora lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana oziroma je bila odložena, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi. Oseba, katere solastniški delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more zahtevati, da se izvršba glede njenega deleža izreče za nedopustno. Iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, pa ima pravico zahtevati izplačilo svojega deleža sorazmerno ceni, doseženi s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov IP. Predlaga lahko cenitev in pri tem ne trpi stroškov cenitve v primeru, če je bila s cenitvijo ugotovljena cena višja od seštevka vrednosti predmeta po že opravljeni cenitvi in stroškov nove cenitve. Pravico ima zahtevati, da se ji odstopi stvar, ki je predmet izvršbe, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari. Če ji kdo izpodbija delež na stvari, lahko s tožbo zoper upnika zahteva ugotovitev obstoja svojega deleža.

Question 21

Kaj je izvršilni naslov?

Answer 21

Izvršilni naslov je kvalificirana, praviloma javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena. Namen izvršilnega postopka je realizacija ali izpolnitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, zato so izvršilni naslovi praviloma dajatvene sodbe, izdane v pravdnem postopku, saj se ugotovitvene ali oblikovalne sodbe ne izvršujejo. Te učinkujejo že s svojo pravnomočnostjo.

Question 22

Naštej izvršilne naslove po ZIZ

Answer 22

Izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis; druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov.

Question 23

Kakšna sodba se lahko izvrši?

Answer 23

Dajatvena

Question 24

Kako izvršilno sodišče ve, da je sodba izvršljiva?

Answer 24

Na podlagi potrdila o izvršljivosti, ki ga da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.

Question 25

Potrdilo o izvršljivosti - ali se lahko spremeni, odpove?

Answer 25

Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.

Question 26

Izvršilni naslov in verodostojna listina!

Answer 26

Verodostojna listina ni izvršilni naslov. Zato sta drugačna tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in postopek z ugovorom. Predlog za izvršbo na podlagi VL mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v 8 dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v 3 dneh, po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Na podlagi VL se dovoli izvršba za izterjavo denarne terjatve. Verodostojne listine so:
- faktura
- menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek obveznosti
- javna listina
- izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe
- po zakonu overjena zasebna listina
- listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine
Terjatev, ki izhaja iz VL, mora biti zapadla. Če zapadlost terjatve iz VL ni razvidna, bo sodišče dovolilo izvršbo le v primeru, če bo upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla in navedel dan zapadlosti.
Verodostojno listino mora upnik priložiti predlogu.
Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Če sodišče ugovoru ugodi, je del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo.

Question 27

10. Ali je upravna odločba lahko izvršilni naslov za sodni izvršilni postopek? Kaj je potrebno, da lahko nekdo predlaga izvršbo?

Answer 27

Da ima primeren (v njem naveden upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti) izvršljiv izvršilni naslov in da dolžnik terjatve ni izpolnil v roku, določenem za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
ZUP v 287. in 288. členu določa, da se izvršba odločbe opravi kot upravna ali sodna izvršba. Upravno izvršbo opravljajo upravni organi po določbah ZUP ali posebnega zakona, sodno izvršbo pa opravlja pristojno sodišče po predpisih, ki veljajo za sodno izvršbo. Izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca se opravi z upravno izvršbo. Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika se opravi po sodni izvršbi. Sodno izvršbo opravi sodišče, na katerega območju je nepremičnina oziroma pri katerem je delež družbenika vpisan v sodni register.

Question 28

Ali je notarski zapis izvršilni naslov? Pogoji!

Answer 28

Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, kar se dokazuje in mora biti razvidno iz notarskega zapisa. Upnik mora predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem mora biti tudi potrdilo o izvršljivosti. Le če je isto (okrajno) sodišče, kjer je upnik vložil predlog za izvršbo, odločalo tudi o zadevi na prvi stopnji, izvršilnega naslova ni potrebno predložiti predlogu za izvršbo, saj bo izvršilno sodišče to storilo po uradni dolžnosti. Potrdilo o izvršljivosti izda sodišče oz. organ, ki je odločal na prvi stopnji, oz. notar, ki je notarski zapis sestavil. Neutemeljeno potrdilo razveljavi tisti, ki je potrdilo tudi izdal, le potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa razveljavi sodišče v izvršilnem postopku.

Question 29

13. Razlika med začasnimi in predhodnimi odredbami! Kaj mora upnik izkazati?

Answer 29

Predhodna odredba je sredstvo, s katerim se zavaruje izključno denarna terjatev upnika, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. če je izdana odločba domačega sodišča ali drugega organa, ki pa še ni izvršljiva; če je pred domačim sodiščem sklenjena poravnava, iz katere terjatev še ni zapadla; na podlagi notarskega zapisa, če terjatev še ni zapadla;
2. če upnik verjetno izkaže nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V nekaterih primerih se ta nevarnost domneva (258 ZIZ).
Število in vrsta predhodnih odredb sta v zakonu taksativno našteta. Upnik lahko izbira med taksativno naštetimi predhodnimi odredbami, lahko pa predlaga več predhodnih odredb hkrati (rubež premičnin, rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari, prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odrejena predhodna odredba, rubež deleža družbenika v družbi, predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi v ZK - upnik pridobi pogojno zastavno pravico). V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje (ta čas lahko sodišče na predlog upnika podaljša, če se po poteku določenega roka niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana). Predhodna odredba sme trajati največ še 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo. Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.
Vrste začasnih odredb so določene le primeroma.

Question 30

Izvršilna sredstva

Answer 30

Prodaja premičnin, nepremičnin, prenos denarnih terjatev, vnovčenje drugih premoženjskih pravic.

Question 31

Oblike izvršbe za izterjavo denarne terjatve?

Answer 31

Zakon loči sredstva izvršbe glede na terjatev, ki jo upnik uveljavlja: denarno oziroma nedenarno terjatev.
Sredstva izvršbe za izterjavo denarne terjatve zakon taksativno našteva:
- izvršba na denarno terjatev
- izvršba na premičnine
- izvršba na terjatev, da se izročijo in dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina
- izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice in nematerializirane vrednostne papirje
- izvršba na delež družbenika
- izvršba na nepremičnine
- prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.

Question 32

Kateri je subsidiaren zakon ZIZ in ZN?

Answer 32

ZPP

Question 33

Ali imamo še kje podoben postopek kot pri izdaji plačilnega naloga in izdaji izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine?

Answer 33

Nalog o izpraznitvi poslovne stavbe ali prostora, če izhaja iz zahteve in priloženih dokazil, da ima najemodajalec pravico odstopiti od pogodbe in zahtevati izpraznitev poslovne stavbe ali prostora. Za nalog se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog.

Question 34

Razlika med ugovorom po ZIP in ZIZ?

Answer 34

Po ZIZ mora biti ugovor obrazložen, in sicer tako, da so v njem navedena dejstva, s katerimi se ga utemeljuje in predloženi dokazi, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Question 35

Rubež denarnih sredstev. Kako ravna sodišče?

Answer 35

S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče o tem obvesti organizacijo za plačilni promet. O opravljenem poplačilu upnika organizacija za plačilni promet takoj obvesti sodišče. Ta sklep o izvršbi ima učinek rubeža in prenosa v izterjavo.
Organizacija za plačilni promet poravna terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če ob prejemu na dolžnikovem računu ni sredstev, obdrži sklep v evidenci in opravi poplačilo, ko sredstva prispejo na račun. Če v enem letu po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, organizacija za plačilni promet vrne sklep sodišču, ki izvršbo ustavi.

Question 36

Neuspešen rubež. Kaj bi storili kot zastopnik upnika? Kakšno sredstvo daje na voljo zakon?

Answer 36

Sodišče lahko na predlog upnika do konca izvršilnega postopka dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.
Zahtevaš seznam dolžnikovega premoženja.

Question 37

Kje je urejena javna dražba? Kaj je izklicna cena?

Answer 37

V ZIZ. Najnižja cena, za katero se sme nepremičnina prodati.

Question 38

Vrste nedenarnih terjatev v izvršbi!

Answer 38

Izročitev in dobava premičnin, izpraznitev in izročitev nepremičnin, obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti, vrnitev delavca na delo, razdelitev stvari, izjava volje, terjatve v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ter glede osebnih stikov z otroki.

Question 39

Vrste izvršbe!

Answer 39

Izvršba za izterjavo denarne terjatve: izvršba na premičnine, izvršba na denarno terjatev dolžnika, izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina, izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice, izvršba na NVP, izvršba na delež družbenika, izvršba na nepremičnine.
Izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve: izročitev in dobava premičnin, izpraznitev in izročitev nepremičnin, obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti, vrnitev delavca na delo, razdelitev stvari, izjava volje, izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje ter glede osebnih stikov z otroki.

Question 40

Pravno sredstvo zoper plačilni nalog!

Answer 40

Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom.
Zoper sklep, s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, ni pritožbe. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek s tožbo.

Question 41

Izvršba na nepremičnine!

Answer 41

Izvršba na nepremičnine se izpelje s 4 izvršilnimi dejanji:
1. zaznamba sklepa o izvršbi v ZK
2. ugotovitev vrednosti nepremičnine (z izvedencem)
3. prodaja nepremičnine (na ustni javni dražbi ali z neposredno pogodbo)
4. poplačilo upnikov (po opravljenem razdelitvenem naroku).
Bistvena novost ZIZ je nesuspenzivnost sklepov sodišča, predvidenih do prodaje nepremičnine. Sodišče lahko vrednost nepremičnine ugotavlja še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in takoj po izdaji sklepa o vrednosti nepremičnine že izda odredbo o prodaji. Le ko se nepremičnina prodaja, morata biti oba sklepa že pravnomočna.
Zakon predpisuje obvezno cenitev izvedenca, sodišče ga postavi s sklepom.
Po končani dražbi izda sodišče sklep o domiku, s katerim ugotovi, kateri od ponudbenikov je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izda sodišče, ko je sklep o domiku pravnomočen in ko je položena kupnina. Nepremičnino izroči sodišče kupcu še pred pravnomočnostjo, lastninska pravica pa vpiše šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Kadar je dolžnik izkoristil pravico ostati v stanovanju kot najemnik, mora sodišče v sklepu o izročitvi določiti, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti in tak sklep je izvršilni naslov za izselitev.

Question 42

Izterjava tujih sodnih odločb! Ali je možno pri nas izvršiti tujo odločbo? Postopek

Answer 42

Izvršitev odločbe tujega sodišča se sme dovoliti in opraviti v RS, če odločba izpolnjuje z zakonom oziroma z ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisane pogoje za priznanje.
Izvršitev tujega notarskega zapisa se sme dovoliti in opraviti, če so izpolnjeni z zakonom oziroma z ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisani pogoji.

Question 43

Izvršba na premičninah!

Answer 43

Izvršba se opravi s 4 izvršilnimi dejanji:

1. stvari se zarubijo - rubež opravi izvršitelj tako, da v rubežnem zapisniku popiše vse zarubljene stvari in na stvareh vidno označi, da so zarubljene. V zapisniku mora biti natančno naveden seznam vseh zarubljenih stvari z njihovo ocenjeno vrednostjo, izjave strank in drugih udeležencev v postopku, izjave tretjih o obstoju pravic, ki preprečujejo izvršbo, kdo prevzame zarubljene stvari, kje se zarubljene stvari hranijo. Zarubijo se stvari, ki jih ima v posesti dolžnik in dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti upnik, tiste, ki jih ima v posesti tretji, pa le s privolitvijo slednjega. Izvršitelj sme zarubiti toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatev in izvršilnih stroškov. S trenutkom rubeža pridobi upnik zastavno pravico na zarubljenih stvareh.
2. cenitev zarubljenih stvari - opravi jo izvršitelj hkrati z rubežem, na zahtevo in stroške stranke pa sodni cenilec, ki ga izbere stranka.
3. prodaja stvari - praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po preteku 15 dni od dneva rubeža, izjemoma prej, če privoli dolžnik, če se stvari hitro kvarijo, če je nevarnost, da bo cena zarubljenih stvari hitro padla. Načini prodaje so: javna dražba, neposredna pogodba med kupcem in izvršiteljem, prodaja prek osebe, ki opravlja komisijske posle, VP, ki kotirajo na borzi, se prodajo prek pooblaščenega udeleženca trga VP. Način prodaje izbere izvršitelj, pri tem pa mora paziti, da bo dosegel najugodnejše vnovčenje. Strankama mora tudi sporočiti kraj, dan in uro prodaje. Prodajna cena: na prvi javni dražbi ne more biti nižja od ocenjene vrednosti, na drugi se lahko zniža do največ tretjine ocenjene vrednosti. Ta pravila veljajo tudi za ceno pri prodaji z neposredno pogodbo. Izvršba se ustavi, če nobena od strank v 30 dneh od prve dražbe oziroma prodaje z neposredno pogodbo ne predlaga vnovične prodaje, če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma drugič z neposredno pogodbo.
4. poplačilo upnika(ov) - o poplačilu odloči sodišče s sklepom. Kadar je le en upnik, velja naslednji vrstni red: stroški IP, stroški, določeni v izvršilnem naslovu, obresti do dneva vnovčenja stvari, glavna terjatev. Pri poplačilu več upnikov sodišče upošteva vrstni red, kot so dobili zastavno pravico, razen če imajo določene terjatve prednost. Če imajo isti vrstni red, sorazmerno, isti vrstni red kot glavna terjatev imajo stroški, določeni v izvršilnem naslovu, stroški IP in obresti, upoštevajo se samo tiste terjatve, glede katerih je postal sklep o izvršbi pravnomočen do dneva prodaje zarubljenih stvari.

Question 44

Zastava - kaj pomeni? ZIZ glede zastave?

Answer 44

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.
ZIZ: Kadar ima upnik izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev, lahko zahteva njeno zavarovanje z Zastavo pravico na dolžnikovi nepremičnini. Na nepremičnini, ki je vpisana v ZK, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo. Kadar ni, po postopku, določenem v 211. členu ZIZ. Vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve imata za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje.
Na premičnini prav tako za denarno terjatev, pridobi se z rubežem, v primerih, ko se vodi register zarubljenih premičnin in ZP pa z vpisom rubeža v tem registru.

Question 45

Izvršba v motenjskih sporih!

Answer 45

229 ZIZ: Če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.
Predlog za izvršbo lahko poda upnik v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovnega motenja.

Question 46

Ali ima upnik v IP kakšno možnost, da poseže na skupno premoženje? Kaj pa drugi zakonec, ima kakšno možnost?

Answer 46

Pri izvršbi na premičnine lahko upnik poseže na stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, tretji pa ima pravico vložiti ugovor, vendar le, če solastni delež presega polovico. Iz zneska, dobljenega s prodajo, pa ima pravico zahtevati izplačilo svojega deleža sorazmerno ceni, doseženi s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov IP. Pravico ima zahtevati, da se ji odstopi stvar, ki je predmet izvršbe, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari. Če ji kdo izpodbija delež na stvari, ki je predmet izvršbe, lahko s tožbo zoper upnika zahteva ugotovitev obstoja svojega deleža.

Question 47

Napotitev na pravdo v ZIZ!

Answer 47

Izvršba na nepremičnine: določbe o poplačilu upnikov 201. in 202. čl. ZIZ:
Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku.
Tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa sámo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Sodišče odloži sklep o poplačilu tistih, katerih terjatve so sporne, dokler ni končana pravda. Znesek, ki se nanaša na sporno terjatev, ostane v hrambi pri sodišču. Če se pravda ne začne v določenem roku, ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna, to pa ne posega v pravico tistega, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.

Question 48

Umik predloga za izvršbo!

Answer 48

Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.

Question 49

Ali pozna ZIZ odpoved in poravnavo?

Answer 49

Ne

Question 50

Nasprotna izvršba!

Answer 50

Zakon taksativno našteva situacije, ko lahko dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil:

• če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;
• če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
• če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen;
• če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo, ki je že bila opravljena;
• če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev, ali če pri izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile upoštevane določbe o omejitvi izvršbe.

Question 51

Pritožba kot ugovor pri izvršbi, kaj presoja sodišče po uradni dolžnosti?

Answer 51

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:
1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;
2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;
4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;
8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;
9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;
10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;
11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.
Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.

Question 52

Omejitev izvršbe na plačo!

Answer 52

Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Question 53

Vrstni red upnikov - poplačila na nepremičnini! Terjatve zastavnih upnikov!

Answer 53

Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej, in sicer po temle vrstnem redu:

1. stroški izvršilnega postopka
2. DDV oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino
3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastale zaradi ZŽA ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz DR z dolžnikom ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z ZP na prodani nepremičnini ali ne (te in pod točko 2. (razen DDV oziroma davka na promet nepremičnin) morajo biti priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in dokazane z izvršilnim naslovom, čas se računa od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu).

Po poplačilu teh terjatev se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z ZP, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma ZP, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Stroški in obresti za zadnja 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev. Po poplačilu teh terjatev se poplačajo terjatve iz 2. in 3. točke zgoraj za čas, za katerega se ne poplačajo po zgornjih določbah.

Če se o nadomestilu za osebne služnosti, stavbne pravice ali stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo, upravičenci in upniki, ki so po vrstnem redu za poplačilo za njimi, ne morejo sporazumeti, ga določi sodišče, ki pri tem upošteva zlasti čas, kolikor bi služnost, stavbna pravica oziroma breme še trajale, njihovo vrednost ter starost upravičencev. Kupec in upravičenec do osebne služnosti, stavbne pravice ali stvarnega bremena se lahko sporazumeta, da kupec prevzame služnost, stavbno pravico oziroma stvarno breme, nadomestilo, ki ga je določilo sodišče, pa se odbije od kupnine.

Terjatve, ki imajo isti vrstni red, se poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo.

Question 54

Stroški izvršilnega postopka!

Answer 54

Izvršilne stroške plača najprej upnik. Upnik mora plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik v določenem roku ne plača predujma, sodišče ustavi izvršbo.
Za neposredna dejanja izvršbe mora upnik na zahtevo izvršitelja plačati varščino.
Če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
Upnik mora dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
Če zakon ne določa drugače, se mora povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
Sodišče mora o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Pri odmeri stroškov, ki bo zadnja v izvršbi, sodišče na zahtevo stranke upošteva tudi stroške, ki bodo nastali z izterjavo izvršilnih stroškov ter dovoli izvršbo in odredi zavarovanje za njihovo izterjavo. Če so zahtevani kasneje, se ti stroški ne priznajo.

Question 55

Izredna pravna sredstva!

Answer 55

Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.

Obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.