Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

analiza zdravil > STATISTIKA > Flashcards

STATISTIKA Flashcards

1
Q

Kaj pomeni beseda STATISTIKA?

A

STATISTIKA je veda, ki proučuje množične pojave.

Z zbiranjem, urejanjem in analiziranjem številskih podatkov o teh pojavih skuša odkriti njihove splošne zakonitosti in pridobljena spoznanja uporabiti za oblikovanje ustreznih napovedi oziroma odločitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je STATISTIČNA POPULACIJA ali MNOŽICA

A

je množica vseh istovrstnih pojavov, ki jih statistično preučujemo
(npr. Tablete, vsi dijaki na Šolskem centru Ravne na Koroškem v
začetku šolskega leta 2020/2021)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je STATISTIČNI VZOREC?

A

je del populacije, izbran za študij določenih značilnosti populacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Opiši obvezno vzorčenje

A

Preverimo ali tableta res vsebuje predpisano količino učinkovine, potem naključno izberemo nekaj tablet ter jih analiziramo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj je STATISTIČNA ENOTA?

A

je osnovni element statističnega vzorca (tableta)

  • je vsak pojav, ki v času in prostoru nastopa množično in je predmet statističnega proučevanja
  • človek, poskus, žival, določena stvar (tableta, škatlica zdravil, recept).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Delitev statističnih enot

A

REALNE ENOTE - imajo neko življenjsko dobo in so enote, ki v realnem času in prostoru res obstajajo (npr. osebe, živali, stvari, pravne tvorbe (društva), gospodarske tvorbe (podjetje, trgovina, kmetija), administrativne tvorbe (občina))

DOGODKE – se zgodijo v trenutku ali zelo kratkem času (npr. rojstvo, smrt, nesreča, ločitev…)

DOGAJANJE – predstavlja vmesno stopnjo med realnimi enotami in dogodki. Dogajanje traja dlje časa. (uvoz, izvoz, proizvodnja…)

Enostavne (človek, žival)
Sestavljene – so sestavljene iz več enostavnih enot ( družina, člani društva, jata ptic,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj so STATISTIČNI ZNAKI ALI SPREMENLJIVKE

A

lastnost oz. značilnost enote, ki nas pri konkretni analizi zanima
So tiste značilnosti statističnih enot, ki so predmet našega
opazovanja in preučevanja (npr. masa tablet, ne pa tudi premer,
vsebnost, čas razpadnosti,…)

Izbor je odvisen od namena preučevanja in bo v vsakem konkretnem primeru drugačen.

(spol, uspeh iz matematike v zadnjem letniku srednje šole, višina
mesečnih dohodkov staršev študenta,..)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Delitev statističnih spremenljivk

A
  • KRAJEVNI ali GEOGRAFSKI (npr. V katerem prostoru, kraj rojstva, sedež podjetja, kraj nesreče, kraj stalnega prebivališča, ) KJE?
  • ČASOVNI - čeprav jih predstavimo s števili, jih včasih ni smiselno seštevati (čas ustanovitve podjetja, rojstni datum, čas prodaje izdelka, datum, izmena, leto) KDAJ?
  • STVARNE -delimo jih glede na to, kako lahko izražamo njihovo vrednost KOGA oz. KAJ?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kako delimo STVARNE SPREMENLJIVKE

A

Atributivni ali opisnI (neštevilčni) – vrednosti se izražajo z opisi (besede, znaki) (napis na tableti, barva, oblika, panoga dejavnosti, spol osebe, vrsta zgradbe,..)

Numerični ali številčni - vrednosti se izražajo s števili, s katerimi lahko računamo. Ki jih delimo še na:

  • Zvezni - zavzame lahko vsako vrednost iz nekega intervala (višina ali teža dijaka, višina žepnine, masa tablete, vsebnost učinkovine, čas razpadnosti)
  • Nezvezni (diskretna)- zavzame lahko le nekatere realne vrednosti iz nekega intervala, ne pa vseh, lahko so samo cela števila (število tablet v seriji, število dijakov, število članov v gospodinjstvu)
  • Razlikovanje je pomembno pri združevanju enot v skupine, kjer je potrebno določiti meje
    med posameznimi razredi!
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

POTEK STATISTIČNEGA PREOUČEVANJA

A

Načrtovanje -> Zbiranje podatkov -> Urejanje podatkov -> Grafično prikazovanje -> Obdelava podatkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

opiši načrtovanje in zbiranje podatkov

A
  1. na začetku opredelimo pojav (v skladu z namenom oz. ciljem).
  2. pregledati vse obstoječe vire podatkov,
  3. statistično analizo lahko pogosto izvedemo iz že obstoječih in obdelanih podatkovz uporabo statistične metode.

Kadar ni ustreznih virov, odločimo za primarno zbiranje podatkov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Načini zbiranja podatkov?

A
  • z merjenjem,
  • z vzorčenjem,
  • z analizo dokumentov,
  • z anketiranjem,
  • s popisom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

iz česa je sestavljena osnovna obdelava podatkov?

A
  • urejanja,
  • preštevanja in
  • seštevanja podatkov zbranih s statističnim opazovanjem.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj pomeni da podatke rangiramo?

A

Vsaki številski spremenljivki pripišemo zaporedno vrednost ali RANG (R)

Če je nekaj vrednosti enakih, pripišemo isti rang (povprečno št. Pri lihem številu istih vrednsoti bo R celo število, pri sodem številu bo R decimalno število)

Dobimo RANŽIRNO VRSTO (iz nje neposredno vidimo v kakšnih mejah variira populacija)

Iz nje neposredno vidimo, v kakšnih mejah variira populacija. Vidimo tudi mesto posamezne enote v ranžirni enoti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je FREKVENČNA DISTRIBUCIJA ali POGOSTNOSTNA PORAZDELITEV (fi)

A
  • prikazuje nam pogostost pojavljanja rezultatov
  • kolikokrat se nek rezultat ponovi (frekvenca) zapišemo poleg podatka v urejeni vrsti podatkov
  • fi – frekvenca pogostosti pojavljanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj je RAZRED

A

podatki združeni v skupine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj je ŠIRINA RAZREDA?

A

razlika med spodnjo in zgornjo mejo v razredu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj je SREDINA RAZREDA?

A

vrednost, ki predstavlja vse vrednosti, razvrščene v določeni razred enega razreda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Od česa je odvisna velikost razreda?

A

od števila podatkov in razpršenosti populacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj določimo pri urejanju podatkov?

A
  • ŠTEVILO RAZREDOV ( v koliko razredov bomo razvrstili podatke. Splošno pravilo o številu in velikosti razredov ni, najpogosteje od 6-16 razredov)
  • MEJE RAZREDOV (Zajeti VSE podatke! Pri določanju mej pozorni, da so razredi enolično opredeljeni – vsaka vrednost spremenljivke v en (SAMO) razred)
  • širino razredov (običajno enaka širina razredov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Razredi za zvezne spremenljivke?

A
  • z besedicami od – do pod (npr. višina dijakov: od 150 do pod 160 cm)
  • z besedicami nad – do (npr. višina dijakov: nad 150 do 160 cm)
  • z zaokroževanjem na najbližjo celo vrednost (npr. višina dijakov: 150 - 159 cm)
  • z zaokroževanjem na največjo celo vrednost (npr. Starost v dopolnjenih letih: 0-4, 5-9,…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako oblikujemo frekvenčne porazdelitve?

A

tako, da nimamo preveč enot v začetnih ali zadnjih razredih.(največ enot v razredih na sredini)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj pomenijo črke oz. znaki v tabeli?

A

N – število vseh podatkov
i – število razredov
j – interval razredov (liho število)
xi - razred
xi(s črtico)– sredina razreda
m – razpršenost oz. razpon vzorca (xmax - xmin)

24
Q

Kaj moramo narediti če želimo primerjati frekvence razredov pri vzorcih z različnim št. podatkom?

A

odstraniti vpliv različne velikosti vzorca (različnega N–ja)

25
Q

kako izračunamo RELATIVNO FREKVENCO?

A

𝒇[%] = 𝒇𝒊/𝑵 ∙ 𝟏𝟎𝟎 %

26
Q

Kaj nam povedo frekvence?

A

Koliko enot vzorca je v določenem razredu.

27
Q

Kako prikazujemo statistične podatke?

A

v tabelah in grafikonih

28
Q

Kaj so glavni deli tabele?

A

-naslov,
-osrednji del - telo (glava, zbirna vrstica,…),
-pripombe in
-vir podatkov

Osrednji del tabele je sestavljen iz tekstovnega in številskega dela

29
Q

Kako grafično prikazujemo podatke?

A

Podatke prikazujemo v koordinatnem sistemu za dve spremenljivki. Pravokotni koordinatni sistem: na abciso nanašamo vrednost spremenljivke, na ordinato podatke, ki so povezani z opazovano vrednostjo.

30
Q

Katere grafe poznamo?

A
  • Linijske
  • Stolpčne
  • Grafikone z geometrijskimi liki in figurami
  • kartograme
31
Q

LINIJSKI GRAFIKON (KRIVULJA)

A

Najpogosteje prikazujemo številske in časovne
podatke.
* Na abcisi je običajno časovna lestvica ali lestvica za številsko
spremenljivko
* Na ordinati količinska ali vrednostna lestvica

32
Q

strukturni stolpci

A

Prikazujemo statistične vrste, najpogosteje tiste, ki jih z linijskimi grafikoni ne moremo prikazati: opisne in krajevne
* S stolpci lahko prikazujemo več statističnih vrst hkrati, pazimo le, da so vse vrste v istih enotah

33
Q

STRUKTURNI KROGI

A

Najpogoste uporabljen geometrijski lik – krog, ki je najprimernejši za
predstavitev struktur
* Krog – celota, njegovi deli – strukturni deleži

34
Q

HISTOGRAM

A

x-os nanašamo sredine razredov
* y-os nanašamo frekvence posameznih razredov
* Predpostavka: vsi podatki znotraj razreda so enakomerno porazdeljeni

35
Q

FREKVENČNI POLIGON (KRIVULJA)

A

Predpostavka: vsi podatki znotraj razreda so zbrani v eni točki, ki predstavlja sredino razreda

Za risanje krivulj tabeli dodamo še dva razreda
– pred prvi razred in za zadnjim razredom.
* Frekvenca dodanih razredov je nič.

36
Q

KUMULATIVNI FREKVENČNI POLIGON

A

za prikazovanje kumulativnih frekvenc
* x-os nanašamo zgornje meje razredov
* y-os nanašamo kumulativne frekvence posameznih razredov

  • Predpostavka: vsi podatki znotraj razreda so zbrani v eni točki, ki predstavlja točno zgornjo mejo razreda
37
Q

MEJE SREDNJE VREDNOSTI

A

So številčne vrednosti, ki pokažejo vrednost populacije v enem samem karakterističnem izrazu in ležijo med spodnjo in zgornjo mejo populacije

Srednjo vrednost pokaže lastnost statistične populacije, omogoča primerjavo med posameznimi populacijami

38
Q

Kako delimo srednje vrednosti?

A
  • računane srednje vrednosti (sredine)
  • srednje vrednosti, določene z lego
39
Q

RAČUNANE SREDNJE VREDNOSTI

A
  • statistične vrste ni potrebno urediti po velikosti (uporabimo takšno kot je)
  • sredina se računa iz vseh vrednosti v statistični vrsti, ne vpliva sprememba člena
  • več načinov izračuna, ampak postopek natančno določen, rezultat enak ne glede na to kateri postopek se uporablja
  • rezultat je računanje - redko se zgodi, da je izračunana vredsnost resnično pojavi v statistični vrsti
40
Q

naštej računane srednje vrednosti

A
  • aritmetrična sredina
  • geometrijska sredina
  • harmonična (sredina) srednja vrednost
41
Q

SREDNJE VREDNOSTI DOLOČENE Z LEGO

A
  • pred določitvijo srednje vrednosti, statistično vrsto urediti po vrstnem redu vrednosti spremenljivke
  • so izraz nekaterih členov v vrsti, vpliv ima samo sprememba vrednosti spremenljivka pri nekaterih členih
  • pri posamečnih podatkih se ne računajo, ampak se določijo, v mnogih primerih so vrednsoti v statistični vrsti ressnično pojavijo
42
Q

Naštej srednje vrednosti določene z lego

A

mediana ali sredniska vrednost

modus ali najpogostejša vrednost

43
Q

RAČUNANJE ARITMETIČNE VREDNOSTI

A
  • Dobi se nova vrednost, ki je skupen izraz za vse člene v statistični vrsti
  • Enačba se uporablja, kadar so dani posamezni podatki za majhne statistične populacije
  • Značilnost je računana srednja vrednost, zato temelji na vrednosti vseh spremenljivk - posebej ekstremnih

Aritmetična vrednost je konstantna.

44
Q

Kaj sta prednost in slabost aritmetične vrednosti

A

PREDNOST - dejansko predstavlja rezultate
SLABOST - ekstremni rezultati popačijo rezultat vplivajo na vrednost

45
Q

ARITMETIČNA SREDNJA VREDNOST PRI GRUPIRANIH PODATKIH

A

kadar so podatki razvrščeni v frekvenčno porazdelitev, se lahko izračuna le ocena aritmetične sredine, vendar natančna vrednost ne → napaka je tem manjša, čim večje je število enot

  • Domneve, da so vrednosti znotraj razredov razporejajo enakomerno oz. vrednosti vseh enot znotraj razreda so enake sredini razreda
  • sredina razreda je predstavnik vseh enot
46
Q

Izračun ocene za vsoto je?

A

sredina razreda pomnožena s frekvenco (številom enot) v razredu

47
Q

Izračun ocene za vsoto je?

A

sredina razreda pomnožena s frekvenco (številom enot) v razredu

48
Q

Kakšna je razlika med aritmetično sredino in posameznimi vrednostmi?

A

nič

49
Q

kakšne gravimetrične preiskave poznamo?

A
  • za določevanje primesi (polkvantitativno) in vsebnosti (kvantitativno)
50
Q

kaj vpliva na natančnost tehtanja?

A
  • Stabilnost, material tehtalne mize in čolnička (tak material, da ni statične elektrike), vibracije, temperatura okolice, vlažnost, zračni tokovi , tehtnico moramo najprej ogreti, hlapni (masa pada) in higroskopni (masa narašča, ker veže vlago) vzorci (Steklovina z ozkim vratom)
51
Q

GRAVIMETRIČNE PREISKAVE katere preparate poznamo?

A
  • izgube pri sušenju (trden preparat) - količina primesi, ki izparijo pri predpisanih pogojih (103 – 105 °C)
  • ostanek po izparevanju (tekoč preparat) - količina primesi, ki NE izparijo pri določenih pogojih
  • ostanek po žarenju (pepel) - količina primesi, ki ostanejo po žarjenju hlapnih anorganskih ter sežigu in žarjenju organskih preparatov, obvezilnega materiala in drog
52
Q

PREISKOVANJE RAZPADNOSTI

A
  • preparat razpade na veliko število majhnih delcev, ki gredo skozi sito
  • delci morajo biti manjši od predpisanih por (2 mm)
53
Q

preiskovanje razpadnosti v vodi

A

-preiskujemo razpadnost za tablete, kapsule in granule

  1. predpisano količino preparata (6 paralelk) damo v steklene cevi,
  2. pokrijemo z diski,
  3. stojalo potopimo v vodo (37 °C) in
  4. vključimo napravo za premikanje (30 dvigov/min)
  • če en od pripravkov ne razpade, preiskavo ponovimo s šestimi novimi vzorci ->
    preparat ustreza, če v ponovljenem poskusu vsi razpadejo v predvidenem času
54
Q

preiskovanje razpadnosti v umetnem želodčnem soku

A
  • preiskujemo razpadnost tablet, kapsul, granulatov in dražej
  • umetni želodčni sok:
    NaCl + pepsin + konc. HCl + voda pH = 1,2
  • predpisano količino preparata (6 paralelk) damo v steklene cevi in stojalo potopimo za 5 min v vodo
  • pokrijemo z diski, stojalo potopimo v umetni želodčni sok (37 °C) in vključimo napravo za premikanje (30 dvigov/min) preiskovani pripravki morajo razpasti v predpisanem času (15 min za tbl, kps, granule)
  • če en od pripravkov ne razpade, preiskavo ponovimo s šestimi novimi vzorci preparat ustreza, če v ponovljenem poskusu vsi razpadejo v predvidenem
    času
55
Q

umetni želodčni sok

A

NaCl + pepsin + konc. HCl + voda
(pH = 1,2)

analiza zdravil (11 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions