Osnove analizne kemije

Question 1

Kaj je pomen analizne kemije?

Answer 1

Z njo lahko delamo teste na problemih vsakdanjega življenja Preverjanje ustreznega pH in kloriranosti plavalnih bazenov.

• Testi krvi.
• Ugotavljanje sestave hrane.
• Nadzor nad alkoholnim vrenjem pri varjenju piva.
• Testi očetovstva.
• Forenzične raziskave.)

Question 2

Na kateri 2 analizi delimo analizno kemijo?

Answer 2

KVALITATIVNA IN KVANTATIVNA(popolna in delna) ANALIZA

Question 3

Kateri 2 metodi poznamo v analizni kemiji?

Answer 3

KLASIČNE METODE (• „Mokra kemija“
• Večina analitov se nahaja v
tekoči fazi.
• Osnova vseh ostalih
analiznih metod.
• Uporaba klasične
laboratorijske opreme
(erlenmajerice, merilne
bučke, tehtnice, gorilniki ..)
INSTRUMENTALNE METODE( Preučevanje analitov s
pomočjo instrumentov.
• Izkoriščamo lastnosti snovi, ki
so izven meja naših čutnih
zaznav (elektromagnetno
sevanje)
• Bolj kompleksne metode.
• Mikroskopija, spektroskopija,
masna spektrometrija,
potenciomentrija, termična
analiza …)

Question 4

Kakšne reakcije spadajo pod KVALITATIVNE METODE?

Answer 4

a) Kemijske reakcije
Izvedemo specifično reakcijo s katero prikažemo prisotnost ali odsotnost
določenih snovi (npr. škrob, proteini) ali funkcionalnih skupin (npr.
aldehidi, estri, sulfati..)
Primer: Hellerjev test za dokazovanje proteinov v urinu

b) Plamenske (termične) reakcije
Metoda s katero določamo prisotnost določenih elementov, najpogosteje
kovinskih kationov. Prah s kovino žarimo v plamenu. Barva plamena je
odvisna od kovine, ki je prisotna v analitu.

Question 5

Kaj merimo pri kvantitivnimi metodami?

Answer 5

• količino (maso/volumen) nastalih produktov,
• količino preostalega reagenta,
• količino porabljenega reagenta

Question 6

Kaj vse spada pod kvantitativne metode?

Answer 6

a) Volumetrična analiza – Titracije
Vzorcu dodajamo reagent s točno znano koncentracijo. Na podlagi porabljenega volumna reagenta izračunamo vsebnost analita.

b) Gravimetrija
Temeljijo na merjenju mase vzorca pred ali po neki pretvorbi. Npr. določamo maso trdne snovi, ki je nastala z obarjanjem v tekočini. Osnova je gravimetrični izračun, ki temelji na dobro znanem stehiometričnem razmerju med reaktanti in produkti.

Question 7

Opišite instrumentalne analizne metode?

Answer 7

Za meritve potrebujemo laboratorijske instrumente.
Vzorec izpostavimo nekemu stimulusu, ter ovrednotimo odziv
vzorca na ta stimulus.
Stimulus je lahko svetloba, napetost, električni tok …
Odziv moramo znati ovrednotiti.
Relativne metode – Koncentracije ne merimo direktno, ampak
merimo neko drugo fizikalno količino npr. absorbanco.
Potrebna je kalibracija.

Question 8

Kaj je cilj analizne kemije v farmaciji?

Answer 8

Cilj je identificirati sestavine v vzorcu ali določiti koliko teh sestavin je v
njem. Vzorci so običajno surovine (pomožne snovi ali zdravilne
učinkovine) ali končne farmacevtske oblike

Question 9

Kaj je analit?

Answer 9

Substanca, ki jo analiziramo.

Question 10

Kaj nastane iz vzorca?

Answer 10

matriks in eden ali več analitov

Question 11

Kaj so faze analize?

Answer 11

1. definiranje analiznega problema
2. izbira analizne metode
3. vzorčenje
4. priprava vzorca
5. izvedba analize
6. zbiranje meritev
7. podajanje rezultatov

Question 12

Kaj je vzorčenje?

Answer 12

Je proces zbiranja manjših količin materiala, ki ga bomo analizirali. Sestava vzorca mora odražati sestavo celotne serije
Vzorčenje je ključen in pogosto najtežji korak v analizi in vir največjih napak.
Dober sistem kakovosti vključuje sistematičen proces vzorčenja (načrtujemo kdaj
vzorčimo, kako vzorce shranjujemo …)
Zelo pomembno je ustrezno shranjevanje vzorca dokler analize ne izvedemo –
preprečimo spremembo v sestavi – vzorec ne bi odražal dejanskega stanja.