SODELOVALNA IN TIMSKA KULTURA ter SODELOVANJE V IN IZVEN VIZ USTANOVE Flashcards
Oblike sodelovanja po Fullan in Hargravesu
- Povezovanje v določenih skupinah (strokovni aktivi)
- Sodelovanje na omejeni ravni (dva učitelja poučujeta v paru, opravita akcijsko raziskovanje, ne preraste v to, da bi učitelja skupaj oblikovala nek cilj).
- Načrtovano in predpisano sodelovanje:formalni postopki, kako naj npr. ŠSD in CSD sodelujejo. To so predpisane oblike sodelovanja. Ker se to od nas zhateva, ne gre za zavzemanje za skupno prizadevanje za dosego nekega cilja.
Kaj je neg in kaj poz stran predpisanega sodelovanja?
Nekatere vrste sodelovanja so predpisane (npr.sodelovanje c CSD), formalni postopki zahtevajo da se oblikujejo določeni timi (npr.multidisciplinarni tim). Pozitivna stran: zakon nas porine v sodelovanje in to lahko preraste v resno delo, postavimo skupne cilje. Negativna stran: to lahko postane nadomestek za pravo sodelovalno kulturo v šoli, sodelujemo samo zato ker to od nas zahtevajo, ne zavzemamo se za oblikovanje in dosego skupnega cilja, načrtovanja, izvedbe, delitve vlog, evalvacije.
Kaj je sodelovanje? ali je to zgolj izmenjava info?
Sodelovanje: nujna je delitev dela; v praksi ga ni veliko, je ideal h kateremu stremimo. Velikokrat obstajajo v praksi neke oblike sodelovanja, ampak so to kot neke vrste postaje, na katerih čakamo da se bodo razvile še boljše oblike sodelovanja. Pogosti način: izmenjava informacij in pol se zadeva konča. To je sicer ena oblika sodelovanja, a ni čisto sodelovanje (med učitelji, aktivi, vodstvo-učitelji). Izmenjava informacij pogosto ne privede do tega da bi si skupina postavila skupni cilj, ne oblikujejo se skupne vrednote.
Kaj je pogoj za sodelovalno kulturo?
Privlačen, a hkrati zahteven in kompleksen koncept. Vsaka sodelovalna kultura in partnersko sodelovanje se začne z razvijanjem dobrih medsebojnih odnosov.
Več enakovrednih partnerjev oblikuje zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev.
Bistveno za sodelovalno kulturo in sodelovanje je, da več enakovrednih partnerjev oblikuje zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev.
Kaj je opredeljeno v 31. členu zakona o OŠ? Zakaj je temu tako?
V zakonu v OŠ je opredeljeno, da šola v okviu LDN (31.člen) postaiv oblike sodelovanja z okoljem. »Z LDN-jem se določiji /…/ aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, /…/ oblike sodelovanja s stašri, /…/ sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi institucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oz. svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci…«
VIZ ustanova je vpeta v lokalno in širše družbeno okolje. Tisto, kar se dogaja zunaj prostora ustanove (npr. v družini otroka, vrstniški skupini, v soseski), je prisotno v vsakodnevnih medosebnih odnosih in aktivnostih ustanove in obratno.
Sodelovanje VIZ ustanove z okoljem in vzpostavljanje partnerskega sodelovanja s starši ter z lokalno in širšo družbeno skupnostjo predstavlja enega od pomembnih temeljev razvoja VIZ ustanove kot institucije (Fullan in Hargreaves 2000).
Naloga VIZ ustanove je oblikovati mrežo podpore, pomoči, virov in sodelovanja s posamezniki in institucijami v skupnosti, z namenom doseganja višje kakovosti VIZ.
Partnerstvo med VIZ in skupnostjo.
Kje so ovire?
Kako oblikovati in vzdrževati kakovostno medsebojno sodelovanje?
Partnerstvo med VIZ ustanovo in skupnostjo: izmenjava idej, virov in storitev med osebjem ustanove in posamezniki ter institucijami v skupnosti, ki s skupnimi močmi zadovoljujejo potrebe učencev, staršev itd. ter skupnosti kot celote.
Ovire za medsebojno sodelovanje so na ravni posameznika in na ravni institucij.
Kako oblikovati in vzdrževati kakovostno medsebojno sodelovanje in vzpostavljati time ter programe sodelovanja: strokovna priprava partnerstva in usposobljenost partnerjev; izbira partnerjev; evalvacija partnerstva.
Kakšen je namen sodelovanja OŠ z okoljem?
- skrb za celostni razvoj otrok oziroma mladostnikov in upoštevanje potreb otrok, družine, skupnosti;
- prizadevanje za boljši učni uspeh in večjo učinkovitost sistema vzgoje in izobraževanja;
- povezovanje predstavnikov skupnosti – posameznikov in organizacij – z namenom večje socialne kohezivnosti in skupnostne identitete;
- vzpostavljanje varnega okolja, oblikovanje zdravih skupnosti, preprečevanje negativnih oblik vedenja;
- medsebojna pomoč in podpora v prizadevanju za razvoj skupnosti, uvajanje sprememb in skupnostno učenje.
Komunitarizem
Komunitarizem: izpostavlja, da je treba tudi skupnosti nameniti vsaj tolikšno, če ne celo večjo, pozornost kot svobodi in enakosti. Skupnost opredeljuje kot potrebo in poudarja pomen skupnosti za posameznikovo življenje, tudi za razvoj njegove identitete in avtonomije. Spodbuja dejanja, ki prispevajo k pozitivnemu oblikovanju skupnosti. Bistvo je usmeritev v krepitev občutka sprejetosti/vključenosti in odgovornosti do šolske skupnosti - skupnega dobrega (Kroflič). Izpostavljen pomen vrstniških skupin in mreže, ki veljajo kot skupnostne in vloge VIZ ustanove pri tem.
Teorija organizacijskega učenja
Teorija organizacijskega učenja: sodobni pristopi k preučevanju procesov učenja (tudi organizacijskega učenja) poudarjajo različne kontekste učenja, med katerimi pomembno mesto zavzema tudi okolje, ki spremlja proces učenja. Učenje v oddelku, na delovnem mestu ipd. ni izoliran proces, temveč je del širših in zelo kompleksnih interakcij med posameznikovimi osebnostnimi dispozicijami in značilnostmi socialno-kulturnega okolja, v katerem ta deluje (npr. teorija delovanja in akcijsko učenje (Engeström) v okviru distribuiranega vodenja.
Kaj je šolski razvojni tim?
- Izvajanje razvojnega načrta se uresničuje s podporo šolskega razvojnega tima (ŠRT), v katerem je ravnatelj, strokovni delavci itd. sestave so kar različne (starši niso vedno vključeni, ideja razvojnih timov je bila da so vključeni tudi starši, a v praksi so bolj sestavljeni iz zaposlenih).
Temelj je da se ustvarjajo pogoji, ki omogočajo članom organizacije da preizprašujejo svojo lastno prakso, prednosti, slabosti, utrjujejo kar je dobro, odpravljajo pomanjkljivosti
- Vloga ŠRT je vodenje in usmerjanje procesov vpeljevanja sprememb na šoli in ustvarjanje pogojev za spremembo.
Temeljna vloga in odgovornost članov tima
- Izoblikujejo ustrezen odnos do sprememb - razumejo procese, verjamejo v smiselnost sprememb, to izražajo tudi navzven, v neprestanem dialogu z drugimi delavci na šoli to predstavljajo.
- V kolektivu spodbujajo in omogočajo 3 temeljne procese: refleksija, raziskovanje lastne prakse, dialog.
- V kolektivu spodbujajo in omogočajo: načrtovanje dela, uvajanje, vrednotenje/evalviranje.
- Skrbijo za kontinuiteto procesa vpeljevanja spremembe.
- Skrbijo za lastno učinkovitost: samorefleksija, samoevalvacija, supervizija tima.
Kaj je tim?
Tim je majhno število soodvisnih ljudi s komplementarnimi znanji in spretnostmi, ki so zavezani skupnemu namenu in smotru, skupnim ciljem delovne uspešnosti in načinu delovanja ter pri tem imajo sebe in druge medsebojno za odgovorne (Katzenbach).
- Timsko delo zelo pogosto zamenjujemo z delovnimi skupinami.
- Vsak tim mora skozi precej zapleten proces upravljanja osebnih razlik/ciljev
- Proces oblikovanja skupne identitete
- Podrejanje individualnosti ciljem in normam tima
- Ustvarjanje podpornega okolja
- Razčiščevanje standardov uspešnost: skrb da dosežemo cilj, za razvoj tima
- Iskanje ravnovesja med tistim, ki vodi in avtonomijo posameznikov tima
Kako se tim razlikuje od skupine?
Tim se od skupine razlikuje predvsem po občutku pripadnosti, kolektivne identitete v timu in s timom. Odnosi v timu se nadgrajujejo (v skupinah običajno ne), velik se dela na odnosih, ne sami na vsebini. Tim rabi svoj čas da se razvije, oblikuje in se naprej razvija. Tim mora skupno rast in imet možnost da najde skupno orientacijo. To ne gre samo tako da 5 ljudi postavimo v eno skupino. Temelj je tudi skupni cilj. Tim ne predpostavlja formalne organiziranosti, ni tisto kar je predpisano.
Sestavljanje tima. Katere dve vloge ima vsak član tima?
Kaj je appolov sindrom?
- selekcija članov tima;
- usposabljanje članov tima.
Vsak član tima zavzame eno ali več vlog v timu (Vloga: gre za vedenje, ki ga pričakujemo od posameznika, ki zavzema specifično pozicijo)
Vsak član tima ima v timu dvojno vlogo: funkcionalno in timsko (Belbin; Polak 2009).
Sestaviti tim iz najboljših strokovnjakov ni najboljše za oblikovanje tima, pomeni neuspeh doseganja ciljev. Manj uspešni in manj briljantni bolje delujejo v timu.
Appolov sindrom: pojav ko visoko sposobni posamezniki kot skupina dosegajo slabe rezultate; vsak misli da ve več kot drug, ego, gre za soočenje mnenj in neodstopanje od svojih pogledov, zaplet v destruktivne debate, težko dosegajo soglasja, nimajo potrebne koherence ko gre za iskanje odločitev. Rezultat: skupinski izid je slab. Individualno so lahko taki ljudje zelo uspešni, v skupini pa ne funkcionirajo.
Belbin: 9 vlog ki jih deli na 3 kategorije.
- vloge, usmerjene v akcijo ti ljudje se usmerijo na sam proces dela in zastavljene naloge, delati učinkovito, v smeri doseganja ciljev, ti ljudje skrbijo da bodo naloge narejene (angl. action-oriented);
- vloge, usmerjene v ljudi koordinator, timski delavec (skrbi za konflikte, mediator) ter raziskovalec virov (v ljudeh išče spretnosti, posebnosti ljudi ki bodo doprinesle k timu. Ti ljudje poudarjajo učinkovito komunikacijo, izmenjavo znanja, klimo, odnose. (angl. people-oriented);
- vloge, usmerjene v ideje inovatorji (nekdo ki ima zelo dobre ideje), kritiki ter specialni strokovnjaki. Te vloge zelo usmerjene v premišljevanje, preudaren pristop k reševanju problemov, razmislek o rešitvah (angl. cerebral roles).
