Menedžment in vodenje - opredelitve in teorije organizacij/menedžmenta

Question 1

Do katerih globalnih sprememb je prišlo v izobraževanju, ki so povzročile spremembe v vodenju?

Answer 1

Spremembe za večjo enakost, strukturne spremembe, spremembe v financiranju, poudarjanje humanističnega vodenja, profesionalizma ter standardizacija učenja in poučevanja.

Question 2

Kateri trendi se pojavijo v organizaciji VIZ ustanov?

Answer 2

Tranzicija k šolsko zasnovanemu menedžmentu;
Okrepi se vodenje v posamezni organizaciji; (profesionalni razvoj strokovnih delavcev)
Poudari se pomen vloge ravnatelja in (razvojnih, vodstvenih) timov; (kaj je s timi?)
Pomembno postane poslanstvo, vizija, vrednote, razvojno načrtovanje VIZ ustanove, vsebine, organizacija in odnosi se prilagajajo kulturi okolja;
Delo se profesionalizira – pomen kariernega razvoja, skrb za strokovne delavce itd.

Question 3

Vsota katerih 4 funkcij je mendžment?

Answer 3

Planiranje, vodenje, organiziranje in kontroliranje.

Question 4

Kako Resman opredeli menedžment?

Answer 4

Vodenje vidi kot sestavni del menedžmenta. Loči med upravljanjem (usklajevanje človeških, materialnih in drugih resursov ter potencialov za doseganje ciljev) in vodenjem, ki ga opredeljuje kot umetnost vplivanja na ljudi (usklajevanje človeških potencialov, da bi se uresničili cilji).

Question 5

Kaj je značilno za menedžment v gospodarstvu? Kaj opozarja Resman?

Answer 5

V gospodarstvu gre pri menedžmentu za nekakšen poseben način upravljanja in vodenja, ki je postal popularen v času, ko je prišlo do sprememb v ekonomski proizvodnji – ko se je gospodarstvo tako osvobodilo državnih in političnih regulativov, da je lahko sprejelo izzive tržnega gospodarstva.

Zato je tu menedžment tesno povezan tudi s pojmi svobodnega trga, konkurence, ponudbe, povpraševanja ipd. Zato je potrebno biti pri prenašanju menedžmenta v vzgojo in izobraževanje previden, saj v VIZ veljajo popolnoma različna izhodišča, temelji, kot to velja za gospodarstvo.

Resman (1993) opozarja, da menedžment v šoli nikoli ne bo dosegel stopnje, ki jo ima na področju gospodarstva, saj država zaradi posebnega pomena institucionalizacije izobraževanja, le-tega nikoli v celoti ne izpusti iz rok in ga prepusti prostemu trgu … država s svojo regulativo zadrži glavne niti šolstva v svojih rokah …

Question 6

ZAKAJ TOREJ MENEDŽMENTA NE MORAMO KAR TAKO PRENAŠATI IZ GOSPODARSTVA V VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJA?

Answer 6

Točke, kjer se VIZ in gospodarstvo razhajata:
* Vrednote, vsebine: poslanstvo, zakaj VIZ organizacija sploh deluje (znanje, kritično mišljenje, formacija posameznika) VS poslanstvo neke gospodarske organizacije (tržna naravnanost, dobiček).
* Razmerja moči: zasnova teh razmerij moči v VIZ sistemu je v skladu z nekimi demokratičnimi načeli.
* Tržna naravnanost: v kontekstu gospodarskega menedžmenta je neka nuja, medtem ko tržna naravnanost v VIZ ustanove ne spada.

Question 7

Kako Resman opredeli menedžment v šoli?

Answer 7

Resman (2002) opredelitev menedžmenta v šolstvu: »šolsko zasnovani mendžment je tista oblika decentralizacije, ki opredeljuje (identificira, definira) šolo kot temeljno enoto šolskega sistema.«

Question 8

Zakaj menedžment na področju VIZ implicira določeno stopnjo državne regulacije?

Answer 8

Resman (2002): Šolski menedžment je stvar razmerja med tem, kar moraš narediti, ker je predpisano (in moraš narediti tako, kot je predpisano), in tistim, kar sicer moraš narediti, vendar je pri tem pomembna tudi tvoja (ravnateljeva, šolska) odločitev.

Država z inputi (kurikulum, državnimi načrti) in output (merjenje rezultati) javne VIZ institucije na nek način drži niti v svojih rokah in omejuje vstop tržnih mehanizmov v osnovne šole. (država se kar precej uspešno ogiba/preigrava vnos tržne logike v šolski sistem).

Question 9

Kako Kavčič opredeli organizacijo?

Answer 9

ORGANON‚: pomeni orodje oz. sredstvo. Iz tega prevoda izhajajo tudi opredelitve organizacije, npr. Kavčič (1991) jo definira kot »sredstvo ali orodje (ali tudi orožje) za doseganje ciljev, ki so neorganiziranim posameznikom ali skupini nedosegljivi«.

Question 10

Kakšne vrste organizacij ločimo?

Answer 10

Poznamo profitne (Imajo dobiček zraven, gospodarske predvsem) in neprofitne organizacije (organizacijska kultura, širše potrebe).

Question 11

Kaj je značilno za VIZ institucijo kot organizacijo?

Answer 11

VIZ institucije so po zakonu opredeljene kot javni zavod (so pravne osebe s pravicami, odgovornostmi, ki jih določa zakon in akt o ustanovitvi). Je načeloma neprofitna organizacija. Je že znotraj sistema zelo razpršena, prepletena z različnimi sistemi. Je vpeta v širšo mrežo zelo raznolikih organizacij

Question 12

Kako ločimo teorije organizacije od teorij menedžmenta?

Answer 12

Sprva ni bilo ločevanja med teorijami organizacij in teorija menedžmenta, danes ločeno obravnavamo teoretične usmeritve. Včasih so bili osredotočeni na objekte in subjekte v organizaciji, predmet proučevanja so bili objektivni in subjektivni vidiki, isti avtorji so jih razvijali.

Danes to razlikujemo, ko govorimo o teorijah organziacije so umerjene v poslovne sisteme, naloge (razumemo org kot predmet preoučevanja); najpogosteje se proučujejo na raven ali pa panoge organizacije.

Menedžment se ukvarja bolj z vodenjem ljudi (org razumemo kot subjekt preučevanja); skupinska in individualna analiza.

Question 13

Katere teorije in modele organizacij/menedžmenta bomo obravnavali?

Answer 13

1. Organizacija kot mehanizem (klasične teorije)
2. Organizacija kot organizem in neoklasične teorije
3. Organizacija kot sistem
4. Situacijske/kontingenčne teorije
5. Učeča se organizacija.

Question 14

Kaj je skupnega teorijam, ki opredelujejo organizacijo kot mehanizem?

Answer 14

Organizacijo enači z strojem, napravo, instrumentom.

Glavni namen je doseganje cilja, ljudje predstavljajo kolesca/vzvode v dobrem stroju.

V takem okolju organziacija pomeni orodje, sredstvo za doseganje ciljev.

Videne kot centralizirane, hierarhično postavljene.

Vsi avtorji so poudarjali strukturne, tehnične, objektivne vidike delovanja organizacije.

Številčna spoznanja so še danes pomembna in uporabna.

Na poročju šolstva: superintendenčni model šolskega vodenja (ravnatelj ima moč).

Question 15

Taylor - znanstveni menedžment

Answer 15

• vzpostavitev norm, racionalizacija proizvodnje in rast produktivnosti dela;
• večja učinkovitost delavcev je izhajala iz poenostavitev dela in podrobnejša delitve dela(več manjših nalog razdeljene na različne delavce);
• moč in mehanske sposobnosti delavcev pomembna; proizvodni sistem je bil pomembnješi od samih delavcev. Organzacije so potrebovale moč, nihče se ni ukvarjal z zadovoljstvom delavcev
• delavci niso bili za razmišljanje, ampak delo
• rezultat: nezadovoljstvo delavcev, reševanje z poviševanjem plač. Razlika je bila, da je bil standard na tako visoki ravni, da mu delavci niso uspeli slediti
• pomembnost usposabljanja in izobraževanja zaposlenih z namenom večje produktivnosti dela

Question 16

Fayol - administrativna teorija organizacije

Answer 16

• razvoj klasifikacije poslovnih dejavnosti (kadrovska, tehnična, finančna, komercialna, varnostna, pravna)in opredelitev načel organizacije;
• ločitev tehničnih in vodstvenih sposobnosti; tisti, ki vodi mora imeti znanja in spretnosti iz vodenja, ne toliko tehničnega znanja
• opredelil je osnovna orodja in mehanizme za delovanje organizacije, bolj za uspešno vodenje in menedžiranje (analiza organizacije z uporabo vprašalnikov, razvoj poslovnih načrtov, zapisniki sej, organizacijska shema)

Question 17

Weber - birokratska teorija organizacije

Answer 17

• formalna struktura organizacije: pravila, delitev in specializacija dela z jasno opredelitvijo pooblastil in odgovornosti, hierarhija avtoritet ipd.;
• še vedno nenadomestljiva na nekaterih področjih dela in dejavnosti.
• Mcdonalizacija – zelo jasna struktura in hierarhija; proces birokratizacije ima za posledico lahko slabšo kakovost delovanja. Mcdonalizacija visokega šolstva – UNI vidijo kot osodobno samopostrežno izob. institucijo.
• Kljub številnim pomankljivostim: togost, počasnost, nefleksibilnost je pa še vedno nenadomestljiva na določenih področjih dela (UE, vojska, zdravtstvo, vlada).

Question 18

Organizacija kot organizem in neoklasične teorije

Answer 18

Teorije, ki organizacijo opredeljujejo kot živ organizem.Organizacija naj bi bila tako kot živa narava, neka celota s smotrno povezanimi deli, tj. organi, od katerih vsak opravlja neko posebno funkcijo. Govorimo o teoriji medosebnih odnosov in vedenjski teoriji organizacije.

Največji prispevek neoklasičnih teorij je, da v središče postavljajo človeka (poudarjati ga kot družbeno bitje.)

Pozornost usmerjena na posameznike in potrebe posamenzikov, razmerje med organizacijo in okolje. Kako se počuti posameznik, večja uspešnost in učinkovitost, če bo v nalogah zagotovljene zadovoljstvo delavcev.
Od vodji zahteva, da se spoznajo s svojimi sodelavcami. Da ne spregleda njihovih uspehov in usmerja njihovo delo in individualnost.
Reakcija na zmanjšano zadovoljstvo in motivacijo delo, ki so jo spdobujale natančnost dela in ozka organizacija.

Question 19

Teorija medosebnih odnosov

Answer 19

Več avtorjev: R. Owen (humanizacija dela v podjetju) ,raziskave Hawthorne …

Teorija se osredotočena na psihološke dejavnike pri delu, zadovoljstvo na delovnem mestu in timsko delo.

V organizacijo vpeljali vrsto dejavnosti (npr. dvig minimalne starosti za otroško delo, zmanjšanje delovnih ur, malica, večerna rekreacija).

Poudarjen pomen skupinskega sodelovanja v formalnih organizacijah; M. P. Follett (sinergijski učinek v skupini).

Najpomembnješi dejavnik na delovnem mestu je odnos do naloge, skupine in medsebojni – edino zadovoljen delavec bo produktiven delavec.

Stil vodenja je pomemben dejavnik produktivnosti: strog nadzor je po teh raziskavah, ki negativno vpliva na vedenje delavcev.

Višina plače ni prevladujoč motivacijskih dejavnik – pomen nedenarnih koristi (socialne potrebe in neformalna organiziranost).

Question 20

Vedenjska teorija organizacije

Answer 20

Pomen človekovega vedenja v organizaciji; Ukvarjale so se z vprašanjem: zakaj se delavci v organizaciji vedejo tako kot se vedejo?

D. McGregor; teorija X in Y (X; ljudje nočejo delati, zato morajo biti natančno vodeni, Y ljudje so prizadevni in zainteresirani za delo). Z-teorija (W.Ouchi, 1986); preučevanje japonskih podjetij, kompromis osnovnih modelov

A. Maslow, teorija o motivaciji: se ukvarja s potrebami.

R. Likert; organizacija bi najbolje delovala, ko ljudje v njej ne bi delovali kot posamenziki, temve kot člani zelo uspešnih delovnih skupin

F. Herzberg; motivacijsko-higienska teorija (dvofaktorska teorija – avtor je ločil dva vidika)
-Motivacijski dejavniki(zadovoljstvo pri delu): doseganje rezultata, priznanje, delo, odgovornost, napredovanje, rast in lasten razvoj
-Higienski dejavniki (nezadovoljstvo pri delu): varnost, status, odnosi s podrejenimi, odnosi s enakopravnimi sodelavci, plača, delovni pogoji, odnosi z nadrejenimi, načini nadzora, splošna politika podjetja in upravljanje
Ne bo nas samo en vidik motiviral, da bomo bolje delali. Razvil teorijo obogative dela; na čem naj delajo vodje, da bodo motivirali delavce.

Question 21

Organizacija kot sistem

Answer 21

Pod tem pojmom razumemo organizacijo kot kompozicijo sestavin, ki se združujejo v funkciji ustvarjanja osebnih ali družbenih ciljev. Izpostavimo predvsem dva vidika:
1) Prvi vidik, ki je v teh teorijah izpostavljen je to, da je organizacija človeška tvorba.
2) Drugi vidik pa izpostavi, da je določen človeški in družbeni cilj v organizaciji - človek je obvezna sestavina organizacije kot njen tvorec – brez njega ni organizacije.

Question 22

Teorija organizacije kot sociotehničnega sistema

Answer 22

Gre za poskus povezovanja klasične (org. kot mehanizem) in neoklasične (org. kot organizem) teorije organizacije: organizacija je sestavljena iz ljudi in nalog.

Treba je upoštevati potrebe posameznika (človeka, ljudi) in jih združevati s potrebami organizacije.

Gre za soodvisnost socialnih (ljudi, skupine v organizaciji – vodenje posameznika, skupine, ekipe, organizacijska kultura, praksa vodenja, komunikacija ipd.) in tehničnih (materiali, stroji, oprema, postopki, ki se uporabljajo v organizaciji) razsežnosti določenega sistema.

Za optimalno delovanje organizacije so potrebne enih in drugih razsežnosti! Organizacija bo najbolje delovala takrat, ko bodo in socialne in tehnične razsežnosti organizirane tako, da bodo zadovoljevale potrebe zaposlenih posameznikov, te pa bodo usklajene z zahtevami nekega (proizvodnega) sistema organizacije.

Question 23

Situacijske/kontingenčne teorije

Answer 23

Avtorji, ki so kritizirali vse dotedanje teorije so izpostavili to, da ni univerzalnega načina organiziranja/vodenja, ki bi veljal za vsako poslovno organizacijo in situacijo.

Situacijsko-kontinenčne teorije izhajajo iz sistemskih teorij, hkrati pa poudarjajo na zapleteno prepletenost različnih delov v organizaciji in kompleksnih okolij, v katerih se menedžiranje sploh dogaja.

Ta teorija poudarja, da so najbolj učinkovite tiste strukturne rešitve, ki upoštevajo notranje in zunanje pogoje, v katerih se nahaja organizacija. Ob upoštevanju zelo različnih dejavnikov, ki to organizacijo oblikujejo. To pomeni, da gre lahko za kontingenčne dejavnike (okolje, velikost organizacije, strategija organizacije, tehnologija, ki se uporablja za delo, strukturne značilnosti – (de)centralizacija). Na podlagi analize spremenljivk okoliščin konteksta iščemo rešitve.

Question 24

Učeča se organizacija

Answer 24

Začetek v 80-ih letih, a še do danes ni mogoče prepoznati posebnega napredka na tem področju.

Možina (2004): »učeča se organizacija je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in znanje, kjer se zaposleni uče drug od drugega… je tista, ki skozi boljše znanje in razumevanje stalno izboljšuje aktivnosti … gre za odprto in učinkovito komunikacijsko mrežo med vsemi, ki sodelujejo v procesu.«

Pomembno je sistemsko mišljenje, kako deluje širša šolska dimeznija, visoka strokovna usposobljenost, timsko učenje. Preseganje politike posameznikov.

Navedene značilnosti zajemajo dejavnosti:
* sodelovanja in participacije;
* iniciativnosti, ustvarjalnost in proaktivno držo;
* interakcije, premagovanje togosti in prevzemanje tveganja;
* evalvacijo in refleksijo.

Učeča se organizacija ima razvite strategije, ki ji omogočajo razvoj od znotraj, odzivanje na zunanje zahteve ter soočanje z zahtevami prihodnosti in predvidevanje te prihodnosti. Znotraj učeče se šole ima zelo pomembno mesto ravnatelj, ki naj bi bil zgled osebe, ki se nenehno uči.

Question 25

Predpostavke učeče se organizacije

Answer 25

• organizacija, ki se neprestano spreminja;
• pomen organizacijskega učenja;
• med posamezniki treba vzpostaviti oblike dela in odnose, da bi omogočili organizacijsko učenje in olajšali spreminjanje organizacije;
• razvojna in sodelovalna kultura.
• Premik od individualnega učenja k skupinskemu učenju

Question 26

5 področij organizacijskega učenja

Answer 26

• Osebno obvladovanje; usmeritev storkovnih delavcev v uresničevanje in oblikovanje osebne razvojne vizije.
• Skupna vizija, omogočiti vodenje na podlagi in oblikovati skupno vizijo organizacije iz individualnih vizij.
• Mentalni modeli, usmeritev v osveščanje učiteljevih lastnih temeljih predpostavk, ki usmerjajo razmišljanje, ravnanje v oddelku. Šoli kot celoti, v koorigiranje teh predpostavk.
• Učenje v timu, spodbujanje vpeljevanja sprememb, reševanje problemov v manjših skupinah.
• Sistemsko mišljenje, izgradnja razumevanja medsebojne soodvisnosti in upoštevanja delovanja zakonitosti sistema v šoli.

Question 27

V razvoj usmerjena organizacija

Answer 27

V razvoj usmerjena organizacija:
* učiti in razvijati se znotraj sebe;
* kar naprej se dogaja nekaj novega
* začrtana šolska prihodnost, vizija, razvojni program in je usmerjena v prihodnost
* takšen vsak njen sestavni del-vsak posameznik znotraj šole
* kdaj ustanova stagnira?: ne posodobljeni vzgojni načrti, delavci vsak zase, ko o vsem odloča ravnatelj, zatekanje k preteklim dosežkom, ko ni usposabljanja več, že preizkušeni vzorci delovanja

Question 28

Razvojna kultura

Answer 28

Razlika razvojnost in inovativnost:
- inovacije so lahko enkratne (npr. učitelj lahko vpelje neko inovacijo znotraj nekega oddelka/oddelka, to je enkratno),
- razvojnost pa naj bi delovala dolgoročno, ne zgolj preko enkratnih dogodkov.

Sistematičnost kot nasprotje posamičnosti: ukvarjamo se z razvojnostjo; načrtujemo razvojne projekte, jih izpeljemo, evalviramo; interna evalvacija.