Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Pedagoško vodenje izobraževalnih institucij > Kultura in klima > Flashcards

Kultura in klima Flashcards

1
Q

Opredelitev kulture - SCHEIN

A
  • vzorec temeljnih predpostavk, pomembnih za obstoj skupnosti;
  • dovolj uspešne, da jih je treba prenesti na nove člane;
  • da bi ti lahko ustrezno dojemali in razmišljali o zadevah, povezanih s prilagajanjem zunanjemu okolju in notranjo regulacijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Značilnosti kulture VIZ ustanove

A
  • socialno soglasje  nekaj se je izkazalo kot dovolj dobro za reševanje nekega vprašanja, v skupini obstaja soglasje s katerim se potrjuje resničnost in pravilnost dogovorjenih rešitev, če soglasja ni, ne mormo govorit o jasni kulturi (taka organizacija deluje zelo konfuzno, ima več podsistemov, kjer se oblikujejo specifične kulture.
  • Stabilnost  osnovna funkcija kulture je, da zagotavlja varnost, predvidljivost, da občutek, da neko situacijo obvladamo. Brez stabilnosti ni občutka varnosti. Zagotavlja jo večina, kjer je soc.soglasje doseženo.
  • orientacijska točka omogočajo zaščito.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Trije nivoji org kulture ustanove

A
  • ARTEFAKTI
  • DEKLARIRANE VREDNOTE
  • TEMELJNE PODMENE/IMPLICITNE TEORIJE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Tradicionalna storilnostna kultura

A
  • jasna hierarhija
  • posamezniki dokaj izolirani
  • v zbornici se spontano redko razpravlja
  • prevladuje rutinsko delo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kultura dobre skupnosti

A
  • hierarhija ni pomembna
  • močan kolektivni duh
  • medsebojna podpora in pomoč
  • spodbude za uvajanje novosti iz kolektiva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Odnos med organizacijo in kulturo organizacije … dve miselni šoli (Biloslavo 2007):

A
  • v prvi kulturo organizacije razumejo in proučujejo kot eno od razsežnosti oz. značilnosti organizacije, lahko jo merimo, opazujemo (s kvantitativnimi pristopi)
  • v drugi pa kulturo enačijo z organizacijo (organizacija je kultura) – ne moremo je merit, lahko pa uporabimo kvalitativni pristop + tisti ki raziskuje je že sam vpet v kulturo
  • Najboljše je da se pri preučevanju kulture kombinira kvalitativni in kvantitativni pristop.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Klima in kultura

A

Ko jih preučujemo, gledamo posameznikovo vedenje in vpliv org na vedenje ljudi.Klima se kaže v procesi, kultura pa o prepričanjih, vredontah strokovnih delavcev. Klima je odsev kulture. Pri klimi gre za psihološko karakteristiko: zaznava sedanjega stanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Oblike sodelovanja

A
  • Povezovanje v določenih skupinah; npr. sodelovanje v strokovnih aktivih
  • Sodelovanje na omejeni ravni; npr. dva učitelja istega oddelka poučujeta v paru, opravita kakšno akcijsko raziskovanje. Ta oblika ne preraste v to, da bi učitelja skupaj oblikovala nek cilj
  • Načrtovano in predpisano sodelovanje; formalni postopki, kako naj npr. ŠSD in CSD sodelujejo. To so predpisane oblike sodelovanja. Ker se to od nas zhateva, ne gre za zavzemanje za skupno prizadevanje za dosego nekega cilja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Oblike sodelovanja

A
  • Povezovanje v določenih skupinah; npr. sodelovanje v strokovnih aktivih
  • Sodelovanje na omejeni ravni; npr. dva učitelja istega oddelka poučujeta v paru, opravita kakšno akcijsko raziskovanje. Ta oblika ne preraste v to, da bi učitelja skupaj oblikovala nek cilj
  • Načrtovano in predpisano sodelovanje; formalni postopki, kako naj npr. ŠSD in CSD sodelujejo. To so predpisane oblike sodelovanja. Ker se to od nas zhateva, ne gre za zavzemanje za skupno prizadevanje za dosego nekega cilja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je značilno za sodelovalno kulturo?

A

Vsaka sodelovalna kultura in partnersko sodelovanje se začne z razvijanjem dobrih medsebojnih odnosov.

Bistveno za sodelovalno kulturo in sodelovanje je, da več enakovrednih partnerjev oblikuje zaupen odnos, v katerem si delijo vire, moč in odgovornost pri doseganju skupnih ciljev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Sodelovanje VIZ ustanove z okoljem/skupnostjo

A

V zakonu o OŠ je opredeljeno, da šola v okviu LDN (31.člen) postaiv oblike sodelovanja z okoljem.VIZ ustanova je vpeta v lokalno in širše družbeno okolje. Tisto, kar se dogaja zunaj prostora ustanove (npr. v družini otroka, vrstniški skupini, v soseski), je prisotno v vsakodnevnih medosebnih odnosih in aktivnostih ustanove in obratno (gl. Gregorčič Mrvar idr. 2016). Sodelovanje VIZ ustanove z okoljem in vzpostavljanje partnerskega sodelovanja s starši ter z lokalno in širšo družbeno skupnostjo predstavlja enega od pomembnih temeljev razvoja VIZ ustanove kot institucije (Fullan in Hargreaves 2000).

Naloga VIZ ustanove je oblikovati mrežo podpore, pomoči, virov in sodelovanja s posamezniki in institucijami v skupnosti, z namenom doseganja višje kakovosti VIZ.

Partnerstvo med VIZ ustanovo in skupnostjo: izmenjava idej, virov in storitev med osebjem ustanove in posamezniki ter institucijami v skupnosti, ki s skupnimi močmi zadovoljujejo potrebe učencev, staršev itd. ter skupnosti kot celote.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Nameni sodelovanja

A
  • skrb za celostni razvoj otrok oziroma mladostnikov in upoštevanje potreb otrok, družine, skupnosti;
  • prizadevanje za boljši učni uspeh in večjo učinkovitost sistema vzgoje in izobraževanja;
  • povezovanje predstavnikov skupnosti – posameznikov in organizacij – z namenom večje socialne kohezivnosti in skupnostne identitete;
  • vzpostavljanje varnega okolja, oblikovanje zdravih skupnosti, preprečevanje negativnih oblik vedenja;
  • medsebojna pomoč in podpora v prizadevanju za razvoj skupnosti, uvajanje sprememb in skupnostno učenje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Nameni sodelovanja

A
  • skrb za celostni razvoj otrok oziroma mladostnikov in upoštevanje potreb otrok, družine, skupnosti;
  • prizadevanje za boljši učni uspeh in večjo učinkovitost sistema vzgoje in izobraževanja;
  • povezovanje predstavnikov skupnosti – posameznikov in organizacij – z namenom večje socialne kohezivnosti in skupnostne identitete;
  • vzpostavljanje varnega okolja, oblikovanje zdravih skupnosti, preprečevanje negativnih oblik vedenja;
  • medsebojna pomoč in podpora v prizadevanju za razvoj skupnosti, uvajanje sprememb in skupnostno učenje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Ovire sodelovanja z okoljem

A

Na ravni posameznika in ravni institucij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ovire sodelovanja z okoljem

A

Na ravni posameznika in ravni institucij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Šolski razvojni tim

A
  • Izvajanje razvojnega načrta se uresničuje s podporo šolskega razvojnega tima. Temelj je da se ustvarjajo pogoji, ki omogočajo članom organizacije da preizprašujejo svojo lastno prakso, prednosti, slabosti, utrjujejo kar je dobro, odpravljajo pomanjkljivosti
  • Vloga ŠRT je vodenje in usmerjanje procesov vpeljevanja sprememb na šoli in ustvarjanje pogojev za spremembo.
16
Q

TEMELJNA VLOGA IN ODGOVORNOST ČLANOV TIMA

A
  • Izoblikujejo ustrezen odnos do sprememb
  • Spodbujajo in omogočajo 3 temeljne procese: refleksija, dialog, raziskovanje lastne prakse.
  • Omogočajo in spodbujajo: načrtovanje,uvajanje, evalvacijo.
  • Skrbijo za kontinuiteto procesa vpeljevanja spremembe
  • Skrbijo za lastno učinkovitost: supervizija, samorefleksija, samoevalvacija.
17
Q

Kaj je tim?

A

Tim je majhno število soodvisnih ljudi s komplementarnimi znanji in spretnostmi, ki so zavezani skupnemu namenu in smotru, skupnim ciljem delovne uspešnosti in načinu delovanja ter pri tem imajo sebe in druge medsebojno za odgovorne (Katzenbach).

Tim se od skupine razlikuje predvsem po občutku pripadnosti, kolektivne identitete v timu in s timom. Odnosi v timu se nadgrajujejo (v skupinah običajno ne), velik se dela na odnosih, ne sami na vsebini. Tim rabi svoj čas da se razvije, oblikuje in se naprej razvija. Tim mora skupno rast in imet možnost da najde skupno orientacijo. To ne gre samo tako da 5 ljudi postavimo v eno skupino. Temelj je tudi skupni cilj. Tim ne predpostavlja formalne organiziranosti, ni tisto kar je predpisano.

18
Q

Vloge v timu (poleg fukcionalne in timske)

A
  • vloge, usmerjene v akcijo  ti ljudje se usmerijo na sam proces dela in zastavljene naloge, delati učinkovito, v smeri doseganja ciljev, ti ljudje skrbijo da bodo naloge narejene (angl. action-oriented);
  • vloge, usmerjene v ljudi  koordinator, timski delavec (skrbi za konflikte, mediator) ter raziskovalec virov (v ljudeh išče spretnosti, posebnosti ljudi ki bodo doprinesle k timu. Ti ljudje poudarjajo učinkovito komunikacijo, izmenjavo znanja, klimo, odnose. (angl. people-oriented);
  • vloge, usmerjene v ideje  inovatorji (nekdo ki ima zelo dobre ideje), kritiki ter specialni strokovnjaki. Te vloge zelo usmerjene v premišljevanje, preudaren pristop k reševanju problemov, razmislek o rešitvah (angl. cerebral roles).
19
Q

Spretnosti

A

Za timsko delo in komunikacijske

20
Q

2 ravni oblikovanja tima

A
  • vsebinska in osebna
21
Q

2 ravni oblikovanja tima

A
  • vsebinska in osebna
22
Q

Tuckmann: razvoj tima

A

Forming, faza oblikovanja, testna faza  ko se združi skupina ljudi je največkrat izpostavljena potreba po zbliževanju, približevanju, iskanju podobnosti, prilagajanju, iskanju razlik, skupnega; v ospredju je potreba po varnosti.

Storming, viharna faza, merjenje moči v timu  pomembna stopnja razvoja tima, ker je najbolj burna. Tisti tim ki na prvi stopnji še ni našla nekega osnovnega soglasja, na tej fazi gre za boj za pozicijo, merjenje moči. Folk zagovarja stališča, jasno se pokažejo razlike, razpravlja se o vodenju, koordinaciji. Ob koncu te stopnje bi morali že doseč soglasje o delo v timu, delitvi vlog. Če na tej fazi ni skupnega soglasja (ali recimo se začne menjati člane – napaka). Nekateri timi skoz ostanejo na tej fazi, ko se menja kak član se spet vrnemo na prvo fazo.
Norming, utrjevanje vlog, usmeritvena faza  postavijo se pravila igre, razvil aj bi se občutek skupnosti, vzajemnosti, na teh fazi se lahko začne z resnim delom. Tudi tu se pojavijo konflikti, kijih je treba nagovoriti in ukrepati, sicer je lahko delo ogroženo.
Performing, delovna faza  tim je razvit, kakovostno dela, sprejema odločitve, v tej fazi naj bi obstajala timskost, občutek + soodvisnosti, vsa energija usmerjena v cilje,
naloge..tudi tu lahko ratajo konflikti.
Adjourning, zaključitvena faza  evalviranje, faza kjer se poslovimo in vrednotimo delo tima, doseg rezultatov in kako smo kot posamezniki delovali v skupini.

23
Q

Koraki v delovanju tima

A

opredelitev problema, opredelitev ciljev, kriteriji uspeha, zbiranje informacij, načrt, akcija, vrednotenje.

24
Q

Prednosti timskega dela

A
  • strokovno izpopolnjevanja strokovnih delavcev in preko tega zadovoljevanja njihovih profesionalnih potreb ter
  • razvoj kakovosti dela v oddelku in VIZ ustanovi.

Pedagoško vodenje izobraževalnih institucij (10 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions